Na celjsko zastopnico pacientovih pravic Cvetko Jurak se pogosto obrnejo bolniki, obupani zaradi dolgega čakanja na operacijo ali pregled. Včasih se izkaže, da bi bili v kakšni drugi bolnišnici ali pri koncesionarju morda na vrsti prej kot v bližnji ustanovi, pa niso vedeli, da imajo to možnost. A v nekaterih delih zdravstva so čakalne dobe predolge po vsej Sloveniji. Povprečna čakalna doba v revmatoloških ambulantah znaša več kot 14 mesecev, kažejo zadnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ko preostane le čakanje
»Ljudem včasih ne preostane drugega, kot da čakajo. Zaradi dolgih čakalnih dob je več tudi bolniških odsotnosti, kar državo stane,« je opozorila Jurakova. Poleg revmatoloških bolnikov pomoč ob (pre)dolgem čakanju iščejo tudi bolniki, ki potrebujejo ortopedske operacije. Izstopajo še čakalne dobe za ortodontsko zdravljenje. »Otroci nanj čakajo tudi po šest let.«
Večji del leta so se čakalne dobe podaljševale, pred koncem pa se je obrnilo na bolje. Krajšati so se začeli zadnji deli čakalnih seznamov z bolniki, ki tudi uradno čakajo bistveno predolgo. Na 47 operacij in diagnostičnih storitev je na začetku decembra predolgo čakalo 15.397 ljudi oziroma 14 odstotkov manj kot mesec prej. Na prvi ambulantni pregled je dlje od zakonsko dopustnih čakalnih dob na začetku decembra čakalo 10.713 bolnikov, kar je slabe tri odstotke manj kot mesec prej. A še vedno je ljudi, ki predolgo čakajo na prvi pregled, približno 2400 več kot lani v istem času. Napredek ob koncu leta tako ni odtehtal mesecev nazadovanja.
Repi čakalnih seznamov so se sicer začeli krajšati že med oktobrom in novembrom. Na ministrstvu za zdravje so to takrat pripisali učinkom pilotnega projekta za krajšanje čakalnih dob. Ta temelji na analizi njihovih vzrokov, poteka pa v jeseniški splošni bolnišnici in obeh obalnih bolnišnicah (izolski in ortopedski bolnišnici Valdoltra) z okoliškimi zdravstvenimi domovi. Pred koncem leta so v bolnišnicah izvedeli, da bo na voljo dodaten denar za krajšanje čakalnih dob. Vlada in zdravstvena blagajna sta se namreč dogovorili za plačilo dodatnih prvih pregledov in tistih posegov, kjer so čakalne dobe izrazito dolge.
Še vedno preskakovanje vrst
Ugotovitve zdravstvenega inšpektorata kažejo, da je na nekaterih čakalnih seznamih še vedno velik nered. V svojih nadzorih so tako tudi letos ugotavljali neupravičeno preskakovanje čakalnih vrst (neupoštevanje vrstnega reda bolnikov), pa tudi druge kršitve, od neupoštevanja prednostnih kriterijev pri razvrstitvi do neustrezne stopnje nujnosti, ki vpliva na to, kako hitro bo posameznik prišel na vrsto. Do septembra so tako ljubljanskemu UKC in Ortopedski bolnišnici Valdoltra (ter tamkajšnjim odgovornim osebam) izdali po 16 odločb o prekršku, v primeru murskosoboške bolnišnice pa so izdali štiri takšne odločbe.
Čeprav ugotovijo kršitve, so njihove možnosti ukrepanja precej omejene. Kot je pojasnila inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc, imajo pri čakalnih dobah le pooblastila prekrškovnega, ne pa tudi inšpekcijskega organa. Če bi dobili še ta, bi lahko z upravnimi ukrepi bolnišnice zavezali k zakonitemu delovanju. Nadzor bi bil lahko tako učinkovitejši.
