Potem ko je Hugh Hefner oktobra napovedal konec golih deklet v ameriški izdaji Playboya, je družba FriendFinder, ki ima v lasti revijo Penthouse, šla še dlje in upokojila celotno tiskano edicijo, kar pomeni, da bodo ljubitelji Penthousovih nagic te odslej lahko konzumirali samo še na spletu. »Digitalna različica Penthousa bo združevala vse, kar imajo bralci radi v tiskani izdaji, in moč digitalne izkušnje,« so pojasnilo po piarovsko zavili v meglo pri Penthousu, bolj zgovorni pa so poznavalci medijske scene, ki že nekaj časa ugotavljajo, da erotične revije, kot sta Playboy in Penthouse, ne morejo tekmovati z internetno dobo, kjer imajo uporabniki na voljo pravo obilje brezplačnih vsebin. Seks se, če poenostavimo, ne prodaja več, ker je splet preplavila pornografija. In to zastonj.
Papir je za erotiko predrag
»Erotika izginja iz medijev, ker so tiskani mediji predragi, na spletu pa je erotika praktično zastonj,« problem erotike v tiskanih medijih v en stavek strne poznavalec erotičnih in pornografskih tematik Max Modic. Po njegovem mnenju lahko na spletu najdemo vse, kar najdemo v tisku. In še več. Najdemo namreč tudi tisto, česar tisk ne sme objaviti. »Tisto, kar je včasih delalo papir pomemben, je popolnoma izgubilo svojo vrednost, saj si lahko nekaj objavil samo v reviji. Zdaj lahko objavljaš tudi drugje. Revije, kot sta Playboy ali Hustler, niso več tisto, kar so bile včasih, torej neka avantgarda, in to ne samo po fotografijah, ampak tudi po konceptu. Zdaj nimaš avantgarde na papirju, ampak jo imaš na spletu. In to je problem,« razmišlja Modic, ki se mu zdi, da so omenjene revije izgubile stik s časom. »Vse, kar je pomembno, gre mimo njih, tudi one same na svojih spletnih straneh objavijo več kot v reviji in do onemoglosti drsajo isto idejo. Hvala bogu, da je papir postal predrag, da bi jo drsali še naprej.«
Erotične revije za generacije pred Titom
Penthouse, ki ga je leta 1965 v Veliki Britaniji začel izdajati Bob Guccione in ga nato preselil v New York, da bi v ZDA z njim napadel Hefnerja in njegov Playboy pa tudi revijo Hustler, ni imel sreče. Njegovo tekmovanje z erotiko Playboya in pornografijo Hustlerja se je leta 2004 izjalovilo v bankrotu, iz katerega ga je potegnil trenutni lastnik FriendFinder, vedno pa je ostajal drugi. »Kar zadeva erotiko, je bil Playboy pred njim, kar zadeva pornografijo, pa je bil pred njim Hustler,« pojasnjuje Modic, ki enako usodo, kot je doletela Penthouse, brez milosti napoveduje tudi drugim erotičnim revijam.
»Bil sem naročnik Hustlerja, dokler mi niso sporočili, da so stroški letalske dostave predragi oziroma dražji kot revija in da se mi verjetno ne splača biti več naročen, ter so mi vrnili naročnino. Res se ni splačalo.« Zdaj ni naročen na nobeno erotično revijo več. Niti na Playboy. »Playboy se je prvi malo usmradil v lastni slavi. Vsi drugi so morali še nekaj migati naprej, Playboy pa je prvi zaspal. Kaj lahko naredi drugega kot to, da ukine nage ženske? Saj ne more narediti ničesar drugega. To so revije za generacijo iz 60. in 70. let, generacija po Titu pa ne ve, kaj je to,« dodaja in priporoča, »za ceno naročnine Playboya ali Penthousa, če se malo sprehodiš po spletu, dobiš ohoho materiala, gibljivega in statičnega.«
Kdo bo plačeval vsebine?
Odgovorni urednik slovenske izdaje Playboya Borut Omerzel trenutno še vedno verjame v prihodnost erotike v tisku, kaj bo prinesel čas, pa ne more reči. Kaj se bo zgodilo v ZDA, bomo po njegovih besedah kmalu videli, saj bo tam Playboy marca prvič izšel v prenovljeni podobi, v Evropi pa gole ženske za zdaj ostajajo. »Do katere mere in kaj se bo dogajalo, pa res ne vem, ker je to stvar trga, oglaševalcev in še marsičesa, predvsem pa založnikov,« pravi Omerzel. Ob tem poudarja, da Penthousa ne moremo enačiti s Playboyem, ker je pri Playboyu, zlasti v 50. in 60. letih, z golimi ženskami v reviji šlo tudi za provokacijo puritanske Amerike pa tudi za boj za svoboščine in ženske pravice.
Danes pa? »Ne vem, bomo videli. Baza bralcev je trdna, kaj se bo dogajalo, je odvisno od smernic in tega, kaj bo z nemškim Playboyem in kako se bodo odločili drugje v Evropi, po svetu.« Pri nas, pravi Omerzel, za zdaj ostaja tako, kot je, a stvari po njegovem mnenju niso tako preproste: »Internet je zagotovo prinesel svoje, ampak tukaj greva ven iz erotike. Ljudje, sploh mladi, največ berejo na internetu, niso pa pripravljeni plačevati. Kdo bo plačal nas, vas, fotografe, da bo kar koli nastajalo in da bo neodvisno? To so ključna vprašanja. V Nemčiji in ZDA, kjer so veliki trgi, se bo verjetno našel kdo, če imaš tisoč, pet tisoč naročnikov, pa je vprašanje, ali se da od tega živeti in preživeti kot založnik.«
