Hugh Hefner je sinonim za življenjski stil moškega obkroženega s pomanjkljivo oblečenimi ženskami. In Playboy je glasilo tega življenjskega stila. Playboy je institucija. Celo tako pomembna, da je leta 1986 ameriško zvezno sodišče razsodilo, da je kršenje prvega amandmaja ameriške ustave če revija ni dostopna v brailovi pisavi.
Toda tudi za legendarno revijo so se začeli precej drugačni, veliko bolj skromni časi. Playboyev konkurent Hustler je denimo objavil, da ne bodo več dolgo tiskali revije. Playboy pa se je s krizo spoprijel drugače – postal naj bi bolj umetniško-intelektualna revija.
Tako naj bi se dogovorila glavni urednik Playboya Cory Jones in 89-letni lastnik in uradno glavni urednik revije Hugh Hefner. Po poročanju New York Timesa naj bi z marcem prihodnjega leta naredili korenito prenov revije, v kateri naj bi sicer še vedno bile fotografije deklet v provokativnih pozah, a nič več gole.
Nagice so sedaj dostopne vsakemu najstniku
Playboy se sooča z veliko krizo. V nekaj letih mu je naklada padla iz nekaj milijonov – leta 1972 je imela najbolj prodajana številka naklado sedem milijonov izvodov – na vsega 800.000 izvodov. Za vse je verjetno kriv internet: gola dekleta, ki so prodajala Playboy so sedaj vsakemu najstniku dosegljive le klik stran. Žgečkljivost razgaljenih zvezdnic je tudi zbledela, saj se te same razkazujejo v selfijih. Playboyju je tako ostala le še kulturno-intelektualna referenca in sklicevanje na to, da je ameriška ikona. Ter podatek, da je logo Playboya eden izmed svetovno najbolj prepoznanih logotipov.
Playboy je res neverjetna kombinacija erotike in resnega branja. Vprašanje je seveda, ali bolj slovi po erotičnih fotografijah Marilyn Monore, Madonne, Sharon Stone ali Naomi Campbell, ali po zgodbah Margaret Atwood in Harukija Marukamija. V zgodovini Playboya so v njem objavili intervjuje s tako pomembnimi osebnostmi kot so Malcom X, Martin Luther King in Vladimir Nabokov in vedno so trdili, da je Playboy za branje, ne za gledanje.
Nov tip revije za urbane moške
Vodilni pri Playboyu napovedujejo celo, da bodo v prihodnosti opustili slavno sredino revije, kjer je bil poster razgaljene lepotice. Seks naj bi se v tej obliki pač ne prodajal več. Playboy je sicer že lani spremenil svojo spletno stran in opustil goloto in začuda jim je za štirikrat naraslo število ogledov strani. Glavni razlog je bil, da je bila internetna stran poslej prijazna tudi za oglede med delovnim časom. Vodilni iz Playboya pa trdijo, da tudi zato, ker je to bolj moderen stil medija, ki ima ciljno publiko v mladih urbanih moških med 18 in 30 let.
Prav ta urban moški stil revije je nov trend. Ironično je, da se bo Playboy zgledoval po reviji, ki se je nekoč zgledovala po njih. Francoski Lui je eksemplarični primer novega tipa moške revije. Lui se je bil sicer v letih 2000 do 2010 razglašal za pornografsko revijo, a so propadli. Toda leta 2013 so ga ponovno začeli izdajati. Čeprav ima naklado le 350.000 izvodov je prestižna elegantna in eksluzivna urbana revija, ki jo ureja sloviti francoski pisatelj Frédéric Beigbeder. Na naslovnici revije se pojavljajo zvezdnice kot je Gisele Bündchen, v notranjosti pa so prispevki najboljših piscev in fotografov.
Pri oblačenju Playboya pa je še ena ironija. Od marca prihodnje leto bo ta revija res za branje in ne za gledanje. Mogoče ga bo poslej brala tudi kakšna ženska, brez bojazni, da jo bodo napadle feministke, ki so bile goreče nasprotnice ideologije Playboya.
