Danes so na ljubljanskem sodišču določili kazen četverici, ki je že na začetku sojenja priznala vpletenost v tiskanje ponarejenega denarja v Krškem, pa seveda tudi unovčevanje teh ponaredkov. Rok Štus in Marko Agrež sta dobila tri leta zapora, Jan Veršec leto in deset mesecev (odslužil jih bo z delom v splošno korist), Elvis Jusić pa sedem mesecev. Priznala je sicer tudi Katja Ostrš, a ker je vabilo na današnji narok ni doseglo, ji sodbe še niso izrekli. Oče in sin, Fajko in Armin Kaltak, Miloš Trivković in Benjamin Mesić so očitke zanikali, zato jih čaka običajno sojenje, prav tako tudi Vedrana V., ki ga o krivdi sploh niso vprašali, saj v času aretacije še ni bil polnoleten.
V obtožbi piše, da so ne preveč kakovostne, pa očitno še vedno dokaj prepričljive bankovce po 50 evrov v improvizirani tiskarni v Krškem izdelovali od leta 2012 do začetka lanskega leta. Izdelali naj bi jih najmanj 432 in jih nato spravljali v obtok. Pri izdelavi so bili precej amaterski, saj so se tiskanja lotili z navadnim, domačim brizgalnim tiskalnikom na različne vrste papirja.
Začetki so bili sploh precej nerodni, a so se počasi učili in tehniko izpopolnjevali. Sčasoma so dodali tudi enega od zaščitnih elementov, ki sicer ni bil prav dobra imitacija, in premaz, da bi prelisičili svinčnike, s katerimi se ugotavlja pristnost denarja. Da izdelki niso bili ravno blesteči, so se očitno zavedali tudi sami. Evre so namreč unovčevali pri prodajalcih sadja in zelenjave, cvetličarnah, pekarnah, gostinskih lokalih, trafikah, pri taksistih, povsod tam, torej, kjer so menili, da ni prav velike možnosti, da jih odkrijejo. Da bi prikrili, s čim se ukvarjajo, so bili njihovi medsebojni telefonski pogovori šifrirani, beseda »majica« je po trditvah tožilstva na primer pomenila tisoč evrov. Sami so sicer, kot vse kaže, unovčevali zgolj petdesetake.
Brez denarne kazni in povrnitve pridobljene koristi
»Obžalujem svoje dejanje, zaradi tega sem izgubil službo. Prosim za milo kazen, da bi čim prej spet dobil neko normalno službo in nadaljeval življenje. Nikoli še nisem storil nič kaznivega, to je prvič,« je sodni senat, ki mu je predsedovala Alja Kratovac, prosil 24-letni Štus. »Obžalujem in se sramujem,« se je pokesal tudi 21-letni Agrež. »Skrbim za partnerko in njenega otroka, ki ga vozim k zdravniku, logopedu. Ne vem, kako bosta brez mene,« pa je izjavil Jusić, ki je bil od leta 2008 že devetkrat kaznovan zaradi različnih tatvin in goljufij. Veršca na narok ni bilo, a so mu vseeno izrekli sodbo. Njegov odvetnik je razložil, da je sicer prišel na sodišče, a je potem prejel telefonski klic in je moral nujno oditi.
Senat je »skesancem« nato izrekel takšne kazni, kot je predlagalo tožilstvo, le v primeru Štusa in Agreža jo je omililo za tri oziroma en mesec. Doslej še nekaznovani Veršec bo kazen oddelal s 1330 urami družbenokoristnega dela. »Da boste videli, da se do pravega denarja pride le s trdim in poštenim delom,« je odločitev komentirala Kratovčeva. Kot je dejala, je izrečeno obžalovanje obtoženih sprejela le na pol. »Vsi ste odrasli ljudje in veste, da se s ponarejenim denarjem ne pride nikamor, razen v zapor,« je izjavila.
Maja Veber Šajn s specializiranega tožilstva je za vse predlagala tudi denarno kazen, a so se ji izognili. Po sodničinih besedah zato, ker kaznivo dejanje ponarejanje denarja ne obsega opisa koristoljubja, prav tako koristoljubje niti ni bilo navedeno v obtožnici. Prav tako je senat zavrnil predlog Veber-Šajnove, naj povrnejo protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Tudi te po besedah Kratovčeve na podlagi navedb iz obtožbe ni bilo mogoče izračunati. Tožilka je pred sodbo sicer navedla konkretne zneske – od 50 evrov, kolikor naj bi s ponaredki zaslužil Jusić, pa do Štusovih 5200 evrov.
