Ne preveč kakovostne, pa očitno še vedno dokaj prepričljive bankovce po 50 evrov so, domnevno od leta 2012, izdelovali v improvizirani ilegalni tiskarni v Krškem. Po prepričanju specializiranega tožilstva so jih v obtok spravili neverjetnih 432. In to kljub temu, da so bili pri tiskanju denarja precej amaterski.
Kot je pokazala preiskava, so bankovce tiskali z navadnim, domačim brizgalnim tiskalnikom inkjet na različne vrste papirja. Začetki so bili precej nerodni, a so se počasi učili in tehniko izpopolnjevali. Sčasoma so dodali tudi enega od zaščitnih elementov, ki sicer ni bil prav dobra imitacija, in premaz, da bi prelisičili svinčnike, s katerimi se ugotavlja pristnost denarja. Strokovnjak nacionalnega forenzičnega laboratorija je v sodni preiskavi povedal, da ni šlo za ravno dobre ponaredke, a da ponaredke, ki skušajo posnemati zaščitne elemente, v strokovnih krogih vendarle obravnavajo kot nevarnejše. Da njihovi izdelki niso ravno blesteči, so se očitno zavedali tudi sami. Evre so namreč unovčevali pri prodajalcih sadja in zelenjave, v cvetličarnah, pekarnah, gostinskih lokalih, trafikah, pri taksistih in podobno – torej povsod tam, kjer so menili, da možnost, da bi jih razkrili, ni prav velika.
Da bi prikrili, s čim se ukvarjajo, so bili njihovi medsebojni telefonski pogovori šifrirani, beseda »majica« je po trditvah tožilstva na primer pomenila tisoč evrov. Sami so sicer, kot vse kaže, unovčevali zgolj petdesetake.
Trojica priznala krivdo
Zaradi tiskanja oziroma razpečevanja tega sleparskega denarja se je včeraj pred ljubljansko sodnico Aljo Kratovac zvrstila osmerica obtožencev. Vsem je zastavila enako vprašanje: »Ali priznavate krivdo po obtožbi?« V treh primerih je dobila jasen pritrdilni odgovor. Pokimali so Marko Agrež, Jan Veršec in Kaja Ostrš, ki jim bodo sodbo izrekli jutri.
Obtoženega Miloša Trivkovića na sodišče ni bilo, za Vedrana V. pa predobravnavnega naroka niti niso organizirali, saj v času aretacije še ni bil star 18 let. Tudi če bodo ugotovili, da je kriv, mu ne morejo izreči klasične »sodbe v imenu ljudstva«, pač pa le vzgojni ukrep. Kdaj se bo začelo sojenje Benjaminu Mesiću ter Fajku Kaltaku in njegovemu sinu Arminu, ki niso priznali, še ni znano. Še vedno pa se tudi ne ve, ali se jima bo na zatožni klopi pridružil tudi prvoobtoženi Rok Štus. Njegov odvetnik Dušan Medved se bo o morebitnem priznanju s tožilstvom še pogajal. Zoper Štusa namreč teče še en kazenski postopek zaradi ponarejanja in obramba si želi, da bi obe sojenji združili.
Preiskovalci so skupino spremljali od leta 2013. Pomagali so si tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, kot sta tajno opazovanje in nadzor elektronskih komunikacij. Aretacije so se zvrstile v začetku letošnjega marca in od takrat so glavni štirje, 23-letni Štus, 50-letni Fajko in 19-letni Armin Kaltak ter 20-letni Agrež v priporu. Za Agreža je včeraj tožilka Katja Kunej za primer priznanja krivde predlagala tri leta in en mesec zapora ter 5000 evrov denarne kazni. »Priznam,« je bil kratek obtoženi, ki se v preiskavi ni zagovarjal. Kot že rečeno, mu bodo sodbo izrekli jutri, prav tako kot Janu Veršcu in Ostrševi. Za Veršca je tožilka predlagala leto in deset mesecev zapora, soglašala pa je tudi, da se kazen izvrši v obliki dela v splošno korist. Čaka ga tudi tisoč evrov denarne kazni. O kazni za Ostrševo pa včeraj tožilke ni nihče povprašal.
Lani zasegli 6390 ponaredkov
Slovenska policija je lani obravnavala 1364 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, 15 odstotkov manj kot leta 2013. Zasegli so 6390 ponaredkov (predlani 2969), od tega 4869 evrskih bankovcev, 1181 evrskih kovancev in 340 bankovcev drugih valut. Se je pa v lanskem letu povečalo število kaznivih dejanj, ki spadajo v okvir organizirane kriminalitete, s štiri na 25. Trend unovčevanja ponaredkov 20- in 50-evrskih bankovcev, ki so jih lani odkrili največ, se po podatkih policije nadaljuje tudi v letošnjem letu. Večinoma gre za posamična plačila na bencinskih servisih, igralnicah, trafikah, gostinskih lokalih in manjših trgovinah, kjer ponaredkov ne odkrijejo. Da ne gre za pravi denar, ugotovijo šele v trezorjih poslovnih bank, kamor podjetja polagajo zaslužek.
Vsak, ki odkrije ponaredek, naj pokliče policijo. Ta tudi svetuje, da posle z večjimi vsotami raje opravljamo v bankah in drugih finančnih ustanovah, kjer je možno preveriti pristnost denarja.
