Iz komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so v ponedeljek sporočili, da v zvezi z očitanimi nepravilnostmi pri izplačevanju dodatka za pripravljenost zaposlenim na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani vodijo postopek v luči kršitev institutov protikorupcijskega zakona. »Ker postopek še ni zaključen, se komisija do obstoja domnevnih kršitev še ne bo opredelila,« so dodali. A velja ob tem spomniti, da javnost še vedno čaka na ugotovitve sistemske preiskave glede avtorskih in podjemnih pogodb, ki jo je predsednik komisije Boris Štefanec po nekritični objavi podatkov napovedal že pred slabim letom dni.
Kot je znano, je ta afera z mesta ministrice za izobraževanje odnesla Stanko Setnikar Cankar, ki je od aprila 2004 za avtorsko in podjemno delo prejela dobrih 636.000 evrov, večino tega denarja (541.848 evrov) od ljubljanske fakultete za upravo, ki ji je štiri leta tudi načelovala.
»To je neumnost«
»Ker omenjena sistemska preiskava še ni končana, vam do njenega zaključka dodatnih informacij ne moremo posredovati,« so nam včeraj odgovorili na KPK. Med drugim nas je zanimalo, na kateri točki je po slabem letu dni ta postopek in kdaj bo javnost seznanjena z ugotovitvami preiskave. Sicer pa je Štefanec v ponedeljek dejal, da komisija že nekaj časa obravnava vprašanje avtorskih pogodb, a da natančnih podatkov še nimajo. Ob tem je še dodal, da imajo relativno velike težave pri pridobivanju dokumentacije od fakultet in da so omenjeno preiskavo sedaj razširili še s preiskavo dodatka na pripravljenost.
»To je neumnost. Če komisija ne more do dokumentov, ki jih zahteva, je to prekršek. V takem primeru lahko oglobi tako pravno osebo javnega ali zasebnega prava kot tudi njeno odgovorno osebo. Tak prekršek je zelo lahko dokazati. KPK očitno ne obstaja več,« opozarja naš sogovornik, ki zelo dobro pozna delo in pristojnosti KPK. Kot namreč določa 16. člen protikorupcijskega zakona, morajo (tudi) pravne osebe javnega prava komisiji v roku, ki jim ga ta določi, brezplačno posredovati vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog KPK. V nasprotnem primeru lahko komisija kaznuje odgovorno osebo fakultete ali univerze z globo od 400 do 4000 evrov, pravno osebo pa z denarno kaznijo od 400 do 100.000 evrov.
»Zelo aktivno v teku«
Očitki, da je KPK pod vodstvom Borisa Štefaneca tudi zaradi svoje pasivnosti postala brezzobi tiger, so sicer že stalnica. Ob tem je zanimivo, da je Štefanec marca lani na naše vprašanje, kateri so projekti, ki jih namerava komisija najprej izpeljati, izpostavil prav sistemsko preiskavo glede avtorskih in podjemnih pogodb. Komisija bi sicer morala po njegovih tedanjih navedbah ugotavljati morebitne kršitve določb protikorupcijskega zakona in upravičenost sklepanja tovrstnih pogodb. Da je sistemska preiskava »zelo aktivno v teku«, je prvi mož KPK poudaril tudi konec lanskega maja.
Neuradno je na KPK slišati, da bi lahko v sistemsko preiskavo, če bi se je lotili načrtno, vključili tudi dodatke za pripravljenost, saj naj bi bili na njih opozorjeni že pred meseci.
Spomnimo, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih enajstih letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto.
