Komisija za preprečevanje korupcije je pod vodstvom predsednika Borisa Štefaneca, ki je položaj zasedel pred natanko letom dni, postala brezzobi tiger. Zaradi svoje pasivnosti, notranjih sporov, tožb in prenagljenih odločitev je izgubila ugled in zaupanje v javnosti – kapital, ki ji ga je zapustil senat komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča.
»To je žalostno leto za institucijo, ki bi morala biti pomemben element pri zagotavljanju imunskega sistema demokratične družbe. Komisija se s svojim delom ne more pohvaliti ne na ravni sistemske krepitve integritete ne pri obravnavi posamičnih primerov,« ugotavlja Branko Lobnikar z mariborske fakultete za varnostne vede. Ob tem dodaja, da se je komisija preveč ukvarjala sama s seboj, o tem, kaj bi morali na določenih področjih nujno storiti, pa razmišljajo predolgo. »To je na žalost bolj ali manj izgubljeno leto za KPK, tako z vidika dela kot z vidika ugleda,« je prepričan Lobnikar.
Svetla točka le poročilo o DUTB
Težav, ki pretresajo KPK pod Štefanečevim vodstvom, je veliko. Poznavalci razmer na komisiji omenjajo nesoglasja znotraj senata, politizacijo odločitev, nenavadna napredovanja uslužbencev, ob tem pa se sprašujejo, kako lahko Štefanec sploh najema stanovanje državnega zbora, ko pa bi se ta institucija lahko znašla med preiskovanci KPK. »Komisija krši prav tisto, proti čemur se bori,« so kritični na instituciji, ki se sooča z odhodi najperspektivnejšega kadra. Tudi tisti, ki so po odhodu prejšnjega senata ostali, naj bi si po naših informacijah iskali nove službe. Januarja lani je bilo na KPK zaposlenih 40 ljudi, trenutno jih je 36. Upada tudi število prijav, ki jih komisija obravnava kot nekakšen poštni urad. Zaradi nejasne zakonodaje se vrstijo tožbe in ugovori zoper odločitve komisije, veliko manj je mednarodnih dejavnosti, najhuje pa je, da je predsednik Štefanec brez vizije KPK in dolgoročne strategije dela.
To dokazuje tudi odgovor predsednika KPK na naše vprašanje, kateri so projekti, ki jih namerava komisija najprej izpeljati. »Izpostavil bi sistemsko preiskavo po razkritju supervizorja, da je bilo pri nas iz javnih sredstev v enajstih letih izplačanih več kot milijarda evrov neto za avtorske in podjemne pogodbe fizičnim osebam, ter nadaljevanje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem Janeza Janše,« odgovarja Štefanec, ki, poleg nadgradnje baze podatkov supervizorja, med največje uspehe svojega enoletnega mandata šteje tudi končno poročilo v primeru DUTB. A kot je znano, je vmesno poročilo o slabi banki izdal že Klemenčičev senat, KPK pa je v zadnjem letu izdala le dve sistemski načelni mnenji – o imenovanjih in razrešitvah članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države ter o ugotovljenih tveganjih na področju šolstva. Nastavke za slednja naj bi prav tako postavil že prejšnji senat.
»Ne dajejo videza kompetentne institucije«
V primeru »samokandidatura Bratuškove« se je izkazalo, da je komisija »zlorabila« dopisno sejo, da bi lahko vplivala na politično odločanje o evropskem komisarju iz Slovenije. In če je senat v tem primeru potrdil obstoj nasprotja interesov, nepravilnosti pri kandidiranju Violete Bulc za komisarko (ugotovitev na spletni strani še niso objavili) ni ugotovil. Veliko prahu je dvignila tudi nekritična objava podatkov o avtorskih honorarjih, ki je odnesla šolsko ministrico Stanko Setnikar Cankar. »Ker so se primerov lotili na nestrokoven in nerazumljiv način, ne dajejo vtisa kompetentne institucije,« opozarja Lobnikar.
Medtem ko Štefanec raje kot o težavah pri vodenju komisije govori o sistemu, »ki posameznikom dopušča ravnanja, ki jih sicer ne bi smel«, je njegova namestnica Alma Sedlar pred dnevi sama, na lastno pobudo, pripravila vizijo delovanja KPK. Po njenih besedah bodo namreč »jasna vizija, dolgoročna strateška usmeritev ter učinkovito, strokovno in integritetno delo povrnili zaupanje državljanov ne le v komisijo, temveč tudi v vse institucije javnega sektorja ter pravne države«. Glede na »trenutno oceno stanja korupcije bi se KPK lahko strateško usmerila v pripravo več sistemskih načelnih mnenj, v sistemske in tematske nadzore ter preiskave na področjih, kjer komisija zaznava največ korupcijskih tveganj, v spodbujanje raziskav in analiz ter v usmerjena izobraževanja za posamezne ciljne skupine«, meni Sedlarjeva. Vlogo KPK je treba namreč po njenem mnenju gledati »širše kot zgolj v represivnem ali 'policijskem' smislu. Za učinkovit boj proti (predvsem sistemski) korupciji so nujni interdisciplinaren pogled in pristop ter okrepljena moč preventive«.
