Srbski premier Aleksandar Vučić se je iz taktičnih in političnih razlogov odločil, da sredi mandata vlade preveri podporo ljudstva na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma 24. aprila. Potekale bodo skupaj z lokalnimi in regionalnimi volitvami.
Njegova Srbska napredna stranka (SNS) ima trenutno v parlamentu absolutno večino, s koalicijskimi socialisti zunanjega ministra Ivice Dačića pa celo štiripetinsko. Zakaj torej volitve, če vlada ni niti na polovici mandata? Vučić pravi, da vlada potrebuje trdni mandat ljudstva za boleče reforme in za pogajanja z Brusljem. »Srbija mora povedati, ali se želi pridružiti Evropski uniji,« je rekel Vučić, ko je na zboru stranke v nedeljo ob gromkem aplavzu napovedal volitve. Ankete kažejo, da članstvo v EU podpira petdeset odstotkov Srbov, proti je štirideset odstotkov.
Politični analitiki ocenjujejo, da sta razloga za predčasne volitve vsaj dva. »Vučić bi gotovo zmagal tudi čez dve leti, a je to zdaj bolj zanesljivo, računa pa lahko na boljši rezultat. Predvideva, da bo dobil nov štiriletni mandat za izvajanje težkih ekonomskih reform, ki jih je napovedal, vključno z odpuščanjem v javnem sektorju, in za pogajanja z Evropsko unijo. In na čelu vlade bi bil praktično do leta 2020, ko se pričakuje, da bo Srbija relativno blizu članstvu v Evropski uniji,« pravi politični analitik Bojan Klačar iz srbskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (Cesid). »Drugi razlog pa je, da bodo volitve potekale hkrati z lokalnimi in pokrajinskimi. SNS na lokalni ravni nima veliko ljudi, ki bi izstopali in bili dobri v kampanji, zato Vučić ocenjuje, da lahko z združenjem volitev in enotno kampanjo doseže boljši rezultat na vseh treh ravneh,« pravi Klačar.
Opoziciji trda prede, sploh levi
Sodeč po anketah dilem o zmagovalcu res ni. Po zadnji, ki jo je pretekli teden objavila Politika, bi SNS podprlo 51,4 odstotka vprašanih, trije odstotki več kot na volitvah marca 2014. Dačićevi socialisti bi dobili 9,5 odstotka glasov, skupaj s stranko upokojencev in Enotno Srbijo, s katerima je bil nazadnje v predvolilni koaliciji, pa 13,8 odstotka. To bi bil enak rezultat kot leta 2014.
Volitve bodo večji izziv za opozicijo, tako za razklano levosredinsko kot za desnosredinsko, ki je pred dvema letoma doživela fiasko, saj se nobena stranka ni uvrstila v parlament. Zdaj ankete napovedujejo drugače, saj Srbski radikalni stranki Vojislava Šešlja obetajo šest odstotkov podpore, desnosredinski navezi Demokratske stranke Srbije (DSS) in gibanja Dveri pa 5,2 odstotka (parlamentarni prag je pet odstotkov). Od levosredinske opozicije bi prag presegla Demokratska stranka s 6,5 odstotka, ne pa naveza Socialdemokratske stranke nekdanjega predsednika Borisa Tadića in liberalnih demokratov Čedomirja Jovanovića, ki ji napovedujejo 4,1 odstotka glasov. V parlament bodo prišle še manjšinske stranke, za katere ne velja volilni prag.
Klačar pravi, da so volitve večji izziv za levo opozicijo. »Zaradi krize z begunci in pogajanj z Evropsko unijo je desna opozicija, ki nasprotuje poti v EU, v boljšem položaju kot pred dvema letoma in pričakujem, da se bodo radikalci ter koalicija DSS in Drevi uvrstili v parlament. Leva opozicija pa je v precej večji zagati. Njeni volilci so zahtevnejši, mlajši, iz urbanih okolij in pričakujejo dobro programsko ponudbo, da bi se udeležili volitev. Leva opozicija pa še vedno tava. Ni prepričana, ali naj gre na volitve združena ali ne, ali naj naredi skupni program. Vseeno pričakujem, da bo v parlamentu vsaj Demokratska stranka, vendar pa brez jasnih stališč in sporočila ne morejo računati na resen rezultat,« pravi Klačar. Dodaja, da Kosovo ne bo v ospredju volitev, ker ne bi nikomur razen morda Šešlju prineslo veliko glasov.
