Prijatelji kljub občasnemu nestrinjanju – takšno sporočilo o odnosih Srbije in Slovenije sta poslala predsednika obeh držav Tomislav Nikolić in Borut Pahor, ki je obljubil nadaljnjo podporo Beogradu v prizadevanjih za odprtje prvih poglavij v pogajanjih z Brusljem ter za čimprejšnje članstvo. »S strateškega vidika Evropske unije, miru, varnosti je zelo pomembno, da ni velike časovne razlike med vstopom Hrvaške in vstopom Srbije v Evropsko unijo,« je dejal Pahor.
Kosovo v Unescu za Srbijo nesprejemljivo
Nikolić je odkrito spregovoril o trenutno zelo pomembni temi za Beograd, poskusu Kosova, da se včlani v Unesco. Slovenija je med dvanajstimi državami, ki so pokroviteljice takšnega predloga Albanije. »Predsedniku Pahorju sem povedal, da je sprejem tako imenovane Republike Kosovo v Unesco za nas popolnoma nesprejemljiv iz več razlogov. Predvsem je srbska kulturna dediščina (na Kosovu) neodtujljiv del biti srbskega naroda, del njegove zgodovine in njegov duhovni svet… Lahko bi se nam zgodilo, da se nekega dne zavemo, da smo na Kosovu izgubili tudi evropsko in svetovno dediščino na Kosovu, ne le srbsko, ker se nismo pravočasno odzvali,« je dejal Nikolić in potegnil vzporednico z nedavno novico, da je Islamska država porušila dva tisoč let star rimski slavolok v Palmiri. Nikolić je Pahorja zato pozval, naj bo slovenska stran glede Kosova v prihodnosti bolj vzdržana. Slovenija je albansko pobudo po Pahorjevih besedah podprla zato, ker ima Kosovo kot suverena država odgovornost skrbeti za ohranitev srbske kulturne dediščine na svojem ozemlju. Nikolić po drugi strani pravi, da je »paradoksalno, da Albanci govorijo, da so samostani njihovi, Kfor in srbska policija pa jih ščitita prav pred njimi«. Oba pa sta dejala, da dobrih odnosov ne more ogroziti, če državi nimata vedno enakih stališč do določenih vprašanj, med katerimi je odnos do Kosova daleč najbolj izpostavljeno.
Iskanje rešitve za begunce, ob kateri ne bomo zardevali
V ospredju pogovorov je bila tudi begunska kriza, kjer je Nikolić Evropski uniji oziroma članicam očital, da so naklonjeno gledale na obnašanje nekaterih držav, ki so pokazale ksenofobijo, v želji, da se njim samim nič ne zgodi. »Položaj z begunci je zelo resen, spreminja se vsakodnevno in čas je, da Evropska unija končno sprejme odločitev, kako in kaj,« pravi. Pahor je sredin skupni nastop nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollandea v evropskem parlamentu, ki je bil v tem formatu šele drugi v 25. letih, označil za ponazoritev resnosti problema. Dejal je, da je v naslednjih mesecih potrebna takšna skupna evropska rešitev, »zaradi katere ne bomo zardevali pred prihodnostjo«, ter da si bo Slovenija prizadevala za humano rešitev, ki obenem pri nikomer v Sloveniji ne bo porodila vprašanj o ogrožanju varnosti, reda in miru.
»Končno odprti« za srbsko lastništvo
Glede gospodarskega sodelovanja pa sta predsedniški funkciji takšni, da ustvarjata ozračje, da lahko gospodarstveniki najdejo najboljšo pot za vlaganja in dobiček, pravita. Pri tem Nikolića »veseli dejstvo, da je Slovenija končno država, ki je odprta tudi za priliv tujega kapitala v obliki lastništva, kar se je v prejšnjih obdobjih oviralo predvsem za ljudi iz Srbije«. Srbija gre na tržišča, ki si jih ni zaprla, kot si jih je Evropska unija (predvsem rusko), in »tu je priložnost za Slovenijo«, je dejal. Pahor v tem vidi razlog, da slovenski gospodarstveniki v Srbijo že pospešeno vlagajo: »Tu je verjetno nekaj priložnosti, ki jih ne bodo zamudili ne slovenski ne srbski poslovneži.«
