Ne da bi neposredno omenil Hrvaško, je srbski premier v intervjuju za multimedijsko tiskovno agencijo Sputnik spregovoril o predvidenih nakupih balističnih raket v soseščini. »Ne vem, zakaj bi nekdo v naši regiji nabavljal balistične rakete, in prepričan sem, da se bomo v prihodnje o tem pogovarjali – ali bodo oni odstopili od tega ali pa bomo morali mi poiskati odgovor na to,« je delal Aleksandar Vučić in dodal, da ima pri tem »vsakdo pravico sprejeti svoje odločitve«.
Hrvaški mediji so o nameri njihove vojske, da se opremi z ameriškimi raketnimi sistemi M270 MLRS, poročali že oktobra letos. Po pisanju Jutranjega lista naj bi Pentagonu posredovala zahtevo po donaciji 16 tovrstnih sistemov iz presežkov ameriške vojske in v okviru Natovega zavezništva, sama pa bi financirala nadgradnjo nekaterih za izstreljevanje balističnih raket dosega 300 kilometrov ter same rakete. Nadgradnja po posameznem sistemu je bila ocenjena na štiri milijone dolarjev, vsaka dobavljena raketa pa bi hrvaško vojsko stala še naslednja dva milijona dolarjev. Poleg balističnih raket je predviden nakup večjega števila raket iz standardne oborožitve omenjenega sistema. Gre za rakete, katerih skrajni doseg je 40 kilometrov, sistem pa jih sestavlja dvanajst in jih lahko izstreli v roku 40 sekund. Med razlogi za njihov nakup, ki ga je vlada v odhajanju prepustila naslednici, so neimenovani hrvaški vojaški strategi zatrjevali, da gre za sredstvo odvračanja. Njihova vojska naj bi namreč pridobila sposobnost globinskega udara v sovražnikovo ozemlje, so navajali tamkajšnji mediji, in na ta način zagotovila kvalitetno odvračanje sovražnega napada. Z njimi bi tudi nadomestila obstoječe raketne sisteme »ogenj« in »plamen« ruske proizvodnje, ki so ji ostali iz dediščine JLA in jih je večina nedelujočih. MLRS270 je standardni večcevni raketni sistem zveze Nato, njegovo vključevanje v hrvaško vojsko pa zato tudi v skladu z načrti obrambnega ministrstva in glavnega vojaškega štaba po zamenjavi oborožitve ruske proizvodnje z zahodno. Po neuradnih informacijah naj bi sisteme, ki so jih Američani nehali proizvajati leta 2003, so pa v sestavi mnogih vojsk po svetu, Hrvaška dobila leta 2017. Takrat načrtuje tudi okrepitev oborožitve z ducatom nemških oklepnih havbic PzH 2000, katerih nakup je sabor odobril že lani, zanje pa bo odštela okoli 50 milijonov evrov, ter helikopterji »kiowa«, medtem ko se o najverjetnejši dobavi brezpilotnih letal usklajuje z ministrstvom za kmetijstvo in notranjim ministrstvom, saj naj bi jih uporabljali tudi za nadzor nad ribolovom in morsko mejo.
Vučić o nevtralnosti z zadržkom
Z morebitnim nakupom balističnih raket se bosta ubadala novi obrambni minister in novi načelnik glavnega štaba, saj sedanjemu februarja poteče petletni mandat in ga čaka upokojitev. Neuradni pritisk iz Beograda, da v Zagrebu premislijo o nakupu, je prisoten od oktobrske objave v hrvaških medijih, Vučić pa je zdaj razkril, da se z Rusijo pogovarjajo o pomoči pri oboroževanju, če bo hrvaška vojska dobila nadgrajene raketne sisteme. Srbski premier je v omenjenem intervjuju dejal, da je srbska želja ostati vojaško nevtralna država in da se tako tudi obnaša ter se zato ne vmešava v dejavnost drugih držav in se ne počuti ogroženo. Dodal je, da imajo odgovor na »oklepne havbice« in »patrije te ali one vrste«, s poudarkom, da Srbija serijsko proizvaja oklepno bojno vozilo »lazar«, hkrati pa povedal: »Tisto, pri čemer smo zaslutili probleme za nas in o čemer smo se pogovarjali s partnerji v Moskvi, je primer, da so nekatere države v naši bližini začele naročati balistične rakete.« Kaj več ni razkril, so se pa po medijih razširile nepotrjene informacije, da bi lahko dobila Srbija od Rusije celo raketni sistem S-300 v zameno za obljubo, da za vselej ostane zunaj Nata. de
