Med dolgoročnimi cilji javnega podjetja Vodovod-kanalizacija je med drugim tudi obsežen projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt je vreden kar 110 milijonov evrov, več kot polovico naj bi prispeval evropski kohezijski sklad. Glavni namen tega projekta je urediti kanalizacijsko omrežje in s tem zaščititi podtalno vodo na območju Ljubljane, ki je tudi vir pitne vode prestolnice.
Ta veliki projekt bo največ prinesel predvsem prebivalcem tistih območij, kjer danes še ni kanalizacije, je povedal direktor Vodovoda-Kanalizacije Krištof Mlakar. Pojasnil je, da bodo s kanalizacijo opremili veliko večino zaokroženih območij z več kot 2000 prebivalci, kjer kanalizacije še ni. Gre torej za območja predvsem na obrobju mesta, kot so na primer za Polje, Rakova jelša, Sibirija, Stožice, Glince, Dolnice.
Ravno komunalno opremljanje teh območij Mlakar ocenjuje kot najzahtevnejši del projekta, vendar zgolj zaradi predhodne birokracije in usklajevanja z občino, Energetiko, Javno razsvetljavo in drugimi. »Najprej bomo morali pridobiti vse služnosti za postavitev cevi, zemljišča, narediti parcelacije, potem pridobiti gradbenega dovoljenja. Hkrati pa se bomo morali vsi uskladiti, ker ko bomo na enem območju odprli gradbišče za kanalizacijo, se bo hkrati prenavljal vodovod in recimo gradil tudi plin, vročevod, javna razsvetljava, optika, na koncu pa se bo uredila še cesta, pločnik. Ni smisla, da mi zgradimo kanalizacijo in prenovimo vodovod, potem pa nekdo drug čez dve leti ponovno odpre gradbišče na istem mestu,« je pojasnil Mlakar in poudaril, da krajani teh območij ne bodo torej bogatejši le za novo kanalizacijo, temveč bodo dobili še vso drugo komunalno infrastrukturo.
Vodice in Medvode bodo povezali s centralno čistilno napravo
Pomembna dela tega projekta pa sta tudi gradnja povezovalnega kanala C0, ki bo kot zbirni kanal odpadne vode iz občin Vodice in Medvode prek Ljubljane pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu, in nadgradnja te čistilne naprave. Zaradi povečevanja števila uporabnikov mora Vodovod-kanalizacija povečati zmogljivost čistilne naprave, hkrati pa bodo uvedli tudi sistem odstranjevanja dušikovih in fosforjevih spojin iz vode, kar pomeni, da bo v čistilni napravi predelana voda po novem še čistejša odtekla v Ljubljanico, je pojasnila Cirila Bordon iz Vodovod-kanalizacije.
Velja spomniti, ta veliki kohezijski projekt je nastal potem, ko je evropska pobuda Jaspers, ki pomaga pri pripravi velikih evropskih projektov, predlagala združitev gradnje kanala C0 in nadgradnjo centralne čistilne naprave. Mlakar je dejal, da so to na javnem podjetju državi govorili že pred leti, a takrat je obveljalo, da gre za dva ločena projekta, ki pa sta oba v minuli finančni perspektivi dobila zeleno luč države za pridobitev evropskih sredstev.
A ker je ministrstvo potrdilo preveč projektov, denarja ni bilo dovolj in tako sta gradnja kanala C0 kot tudi nadgradnja centralne čistilne naprave zaman čakala na odločbo, ki bi odprla vrata do bruseljskega denarja. V vmesnem času pa se je začela nova finančna perspektiva, zato je Vodovod-kanalizacija po Mlakarjevih besedah moral lani pripraviti povsem novo vlogo za pridobitev evropskih sredstev, priložiti so ji morali tudi neke nove priloge, kot je denimo klimatsko poročilo, kar pomeni, da so morali veliko dela opraviti povsem na novo.
Odločbe si želijo čim prej, ker je dela veliko
Mlakar je povedal, da so vlogo za pridobitev evropskega denarja decembra lani že posredovali na ministrstvo za okolje in prostor. »Zdaj čakamo, da nam država da vse zelene kljukice, da ta vloga odroma v Bruselj, kjer bodo dali dokončno soglasje,« je povedal Mlakar, ki upa, da bo država svoje delo opravila kmalu, saj si odločbo za dodelitev denarja iz bruseljske blagajne želijo že prihodnji mesec. Mlakar je pojasnil, da odločbo potrebujejo čim prej, ker imajo po tem še precej dela. Pred začetkom gradnje na centralni čistilni napravi bo izbrani izvajalec Riko namreč šele po pridobitvi odločbe lahko začel pripravljati projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. Samo za to bodo porabili približno eno leto, je ocenil Mlakar.
Medtem pa bo Javna razsvetljava s partnerji 12-kilometrski povezovalni kanal C0 lahko začela graditi že nemudoma po prejemu odločbe. Zaradi predvidene dolžine bodo kanal morali gradili postopoma, zato za zdaj po Mlakarjevih besedah ne bodo imeli težav, čeprav enega zemljišča in posledično enega gradbenega dovoljenja še niso pridobili.
