Vsako leto smo veseli poročil, da vseh 47 slovenskih naravnih kopalnih voda izpolnjuje merila o ustrezni kakovosti, nekoliko manj razveseljivo pa je dejstvo, da okoljsko ministrstvo že več let ni dodalo na seznam nobenega novega kopalnega območja. Leta 2012 so preverili, v kolikšni meri so občine sploh zainteresirane za pridobitev statusa kopalnih voda, a nobena izmed 22 pobud ni bila ustrezna. Zanimalo nas je, kako je tri leta kasneje – sta Ljubljanica in Sava, ki ju je poleg Ižice predlagala Mestna občina Ljubljana, kaj primernejši za kopanje? Kdaj bi lahko v prestolnici dobili uradno naravno kopališče?
Sava čista, a na vodovarstvenem območju
Bregova Save nad Črnuškim mostom sta ob vsakem vročinskem valu, pa tudi, če temperature ne presežejo 30 stopinj Celzija, polna sonca in osvežitve željnih kopalcev, vendar kot piše na opozorilni tabli, je kopanje v reki zdravju škodljivo. Čeprav Sava ni na seznamu kopalnih voda, pa to ne pomeni, da nihče ne bedi nad kakovostjo vode. Mestna občina Ljubljana redno spremlja osnovne parametre, na podlagi katerih nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pripravi oceno vode za kopanje. »Tretjega julija je bila Sava nad črnuškim mostom primerna za kopanje. Mikrobiološki parametri so pokazali celo dobro kakovost,« odgovarjajo na občinskem oddelku za varstvo okolja. A hkrati opozarjajo, da kopanje na tem mestu vseeno še ni varno: »Nad merilnim mestom se v Savo izliva Gameljščica, ki še ne dosega parametrov za kopalno vodo.«
Če bi komunalno uredili naselja, ki ležijo v bližini črnuškega mostu, na občini priznavajo, da bi na tej lokaciji lahko uredili kopališče. Toda, kot so opozorili na ministrstvu, mora območje, kjer se kopa večje število ljudi vsaj trikrat v sezoni, za ta status zadostiti še številnim drugim kriterijem poleg kakovosti vode. In tu se pri Savi, ki ima sicer veliko samočistilno sposobnost, zaplete. »Po preverjanju je bilo ugotovljeno, da območje pobude posega na ožje vodovarstveno območje, zato predlagana lokacija Ježica skladno z zakonodajo ne more pridobiti statusa kopalne vode,« so pojasnili na republiški agenciji za okolje ARSO, ki sicer redno izvaja opazovanje kopalnih voda in pošilja poročila evropski komisiji.
Očistiti je treba še druge vodotoke
Kaj pa Ljubljanica? »Prihodnje leto premaknemo ladjice v Gruberjev prekop in Špica bo popolnoma čista,« je bil župan Zoran Janković še vedno optimističen tudi po tem, ko je padla v vodo njegova napoved, da se bo v Ljubljanici kopal že leta 2012. Znova se je moral ugrizniti v jezik, vendar ga to ni izučilo. Letos je znova napovedal, da bo ta glavna ljubljanska reka na Špici primerna za kopanje leta 2017. Kakšne so torej možnosti za to, da bi se čez dve leti brezskrbno kopali v njej?
Tako kot na Savi tudi na Ljubljanici ljubljanska mestna občina spremlja kakovost vode že več kot petnajst let, in to nad Ljubljano pred izlivom Bezlanovega grabna v Ljubljanico, za izlivom iz centralne čistilne naprave v Zalogu in za izlivom Malega grabna v višini Špice, kjer je bilo do sredine 60. let množično obiskano kopališče. »Do leta 2010 Ljubljanica za izlivom Malega grabna ni bila primerna za kopanje. Za tem so rezultati nekaterih vzorcev pokazali, da bi bila Ljubljanica občasno primerna za kopanje,« odgovarjajo z občinskega oddelka za varstvo okolja, kjer pa se zavedajo, da voda še ni neoporečna. Aktualne meritve večinoma kažejo, da s skokom v zeleno reko, ki ima temperaturo okoli 15 stopinj Celzija, tvegamo okužbe prebavil, vnetja očesne veznice ali zunanjega sluhovoda, okužbe kože, vnetja sečnih poti in podobno: »V vodi so bile zaznane previsoke vrednosti bakterije e.coli in enterokokov fekalnega izvora.«
Za to, da bo ministrstvo ponovno preverilo ustreznost območja za podelitev statusa kopalne vode, mora občina tako izboljšati meritve z odstranitvijo virov onesnaževanja. Trenutno že poteka druga faza komunalnega opremljanja Rakove Jelše, v načrtih pa je tudi že tretja faza, v kateri naj bi zgradili čistilno napravo za 8500 gospodinjstev, vendar ni še znano, kdaj bi se lahko pričela. Dodajajo, da je predvidena tudi ureditev odvajanja odpadnih voda na preostalih območjih znotraj aglomeracije – ob Gameljščici, Glinščici, Malem grabnu in Ižici, saj na kakovost vodotoka vedno vpliva celotno porečje. Kot pomemben korak pa so izpostavili še, da bi bilo treba na prispevnem območju Špice preveriti, kateri objekti niso priključeni na kanalizacijo. »Rezultati opazovanja kažejo na to, da določeni objekti niso priključeni na kanalizacijo, čeprav je ta grajena,« so prepričani, vendar opozarjajo, da je to v pristojnosti državne inšpekcije.
