Začnimo z najbolj aktualno zadevo. Kaj porečete na imenovanje Igorja Kokoškova za selektorja slovenske reprezentance?

Odločitev košarkarske zveze podpiram, saj sem s Kokoškovim delal tri leta pri Phoenixu in zato vem, kakšno kakovost prinaša reprezentanci kot trener in oseba. Med drugim je osvojil tudi prstan v ligi NBA ter bil pomočnik Željka Obradovića v srbski reprezentanci. Ima veliko izkušenj tako iz evropske kot NBA košarke.

Za kakšnega trenerja sploh gre?

Je zelo pameten trener. Še posebej kreativne so njegove napadalne akcije, kar smo lahko videli v preteklosti pri gruzijski reprezentanci. Njegove ekipe so sicer tudi vedno dobro pripravljene na nasprotnike. Tu bom znova izpostavil Gruzijo, saj vsi vemo, da smo imeli proti njim vedno težave. Več pa težko povem. Sam se bo odločil, kakšno košarko bomo igrali v reprezentanci.

Prvič po letu 2004 bo morala reprezentanca igrati kvalifikacije za evropsko prvenstvo prihodnje leto. Z Goranom Dragićem?

Prezgodaj je še. Najprej bo treba gledati na zdravje. Pomembno vlogo bo odigralo tudi vodstvo Miamija. O tem bo odločalo veliko dejavnikov. Če bo vse v redu, ne vidim razloga, zakaj ne bi nastopil. Saj so kvalifikacije prav tako pomembne kot evropsko prvenstvo.

Zadnje čase je veliko govora o pomladitvi reprezentance. Kako vi gledate na to?

Pa saj reprezentanca ni stara. Bolj izkušena sta le Uroš Slokar in Miha Zupan, Jure Balažić pa je že dejal, da je končal reprezentančno pot. Drugi igralci so v najboljših letih – Blažič, Murić, Omić, Vidmar, moj brat Zoran… Treba bo priključiti Luko Dončića pa še kakšnega zares obetavnega mladega igralca. Neka posebna pomladitev tako sploh ni potrebna.

Kaj spremljate predstave Luke Dončića, ko ste ga ravno omenili?

Spremljam bolj ali manj igre vseh reprezentančnih soigralcev, še posebej tistih v evroligi. Vidim, da zelo lepo napreduje. Da si najmlajši igralec, ki je kadarkoli zaigral in dosegel točko v zgodovini takega kluba, kot je Real Madrid, ni majhna stvar. Zelo lepa prihodnost je pred njim in zagotovo bi moral biti že na naslednji reprezentančni akciji z nami.

Zanimivo je, da ste v mlajših letih pri Olimpiji igrali z njegovim očetom Sašo, zdaj pa boste po vsej verjetnosti sodelovali še z Luko.

Ob tem se pa zares počutim že starega.

Ko je Luko medse vabila srbska reprezentanca, je bil bojda njegov odgovor, da želi igrati z vami za Slovenijo. Bi odigrali vlogo posrednika in ga poklicali, če bi vas prosili, glede na to, da nanj pritiska tudi španska zveza?

To ni moje delo. Najslabše, kar lahko narediš, je, da nanj pritiskaš. Vsak igralec mora namreč vedeti pri sebi v srcu, za koga bi rad igral. Zagotovo si želim, da bi igral za Slovenijo, a gre konec koncev za njegovo kariero, o kateri odloča sam. Ne glede na to, za koga se bo odločil, moramo to spoštovati.

Obrniva se na ligo NBA. Letošnja sezona pri Miamiju vam s poškodbo in slabim začetkom zaenkrat ni usojena.

To je sestavni del športa. Menjava ekipe, slabša poletna priprava zaradi osebnih stvari, ki so bile v ospredju… Sem pa zadnjih šest, sedem tekem igral že na zelo visoki ravni. Znova se mi je vrnila samozavest in prava forma. A na žalost je prišlo do poškodbe mišice, ki na srečo ni hujša. Gre za prvo stopnjo nategnjene mečne mišice. Kljub temu moramo biti previdni, zato še ne vem, koliko časa bom potreboval, da se vrnem na parket.

Včasih se zdi, da glavni igralci pri Miamiju še niste povsem uigrani. Kdaj pričakujete, da bo do tega prišlo?

Igramo vroče-hladno. Zmagamo tri zaporedne tekme, kjer odlično sodelujemo, nasprotniku dopustimo zgolj recimo 32-odstoten met iz igre in odlično kombiniramo v napadu. Nato pridejo obračuni, ki so na papirju lahki, pa se slika povsem obrne. Kot da prvič igramo skupaj. Poskušamo biti bolj konstantni in smo na pravi poti. Z optimizmom nas navdaja dejstvo, da proti dobrim ekipam vedno igramo dobro.

Zakaj mislite, da prihaja do takšnih nihanj?

Težko rečem. Če bi to vedeli, bi problem odpravili. Še vedno iščemo odgovore, gledamo posnetke in trdo treniramo. Velikokrat je tudi tako, da nikoli ne veš, kdaj se zgodi tisti preobrat. Enkrat klikne in potem ti gre vse od rok. Ko in če se bo to zgodilo, nas bo zelo težko ustaviti.

Je bil vzrok vašemu slabemu začetku morda tudi dejstvo, da se prišli v ekipo z več zvezdniki, ki v svojih rokah za učinkovitost potrebujejo žogo?

Konec koncev je to razumljivo. Dwyane Wade je obraz tekmovanja, Chris Bosh pa je takoj za njim. Oba sta že vrsto let na najvišji ravni. Je pa zagotovo včasih težko najti ritem, ko imaš v ekipi toliko igralcev, ki znajo polniti nasprotnikov koš, žoga pa je samo ena. Zadnjih nekaj tekem smo ujeli pravi ritem in si lepo razporedili točkovno breme, ob tem pa smo se na igrišču vsi počutili dobro. Iz dneva v dan je bolje.

Čutite zaradi višine pogodbe, ki ste jo podpisali poleti, kaj več pritiska?

Kadar podpišeš finančno visoko pogodbo, želiš upravičiti, da si tega vreden. Toda trener Erik Spoelstra in ostali ljudje v klubu se dobro zavedajo situacije. Dali so mi čas, da se navadim na novo okolje, soigralce in moštvo. Poleg tega imamo takšne igralce, da se je treba včasih žrtvovati v dobro ekipe. Tudi Chris Bosh je imel v Torontu povprečje 26 točk na tekmo, ko pa je prišel v Miami, mu je padlo na 16. To je povsem razumljivo in se s statistiko sploh ne ubadam. Tukaj sem, da pomagam ekipi in poskušam osvojiti naslov prvaka. Ravno zato sem podpisal z Miamijem, ker menim, da je to prava organizacija zame in da sem se tako približal možnosti, da pridem do šampionskega prstana. Kaj pa si mislijo ljudje, me v bistvu ne zanima preveč.

Kam lahko Miami seže v letošnji sezoni?

Če smo pravi, lahko pridemo daleč. Naša obramba je med petimi najboljšimi v ligi, dvigamo pa se tudi v napadu. Ko bomo prišli do točke, da nam bo sočasno steklo na obeh straneh igrišča, se bo šele videlo, kako močni smo.

Kdo pa je sicer za vas favorit za naslov prvaka?

Glavni kandidati so Golden State Warriors, San Antonio Spurs in Cleveland Cavaliers.