V ljubljanskem UKC so nedavno zdravili bolnico, ki je ob operaciji kratkovidnosti v Srbiji utrpela poškodbe roženice z vnetjem. Več slovenskih oftalmologov ji je operacijo z laserjem, ki je tudi v Sloveniji samoplačniška, pred tem odsvetovalo oziroma je niso bili pripravljeni opraviti. Gospa je namreč imela tako visoko dioptrijo, da takšna operacija zanjo ni bila primerna, so pojasnili v bolnišnici.
To pa ni edini primer, ko je bolnikovo vztrajanje pri operaciji pripeljalo do zapletov. V zadnjih mesecih so na primer zdravili tudi pacientki, ki sta v nasprotju s priporočili domače stroke odšli na operacijo na Hrvaško. Eno je doletela hujša dioptrija, kot jo je imela prej, zato je potrebovala še eno operacijo, drugo bolnico pa so zdravili zaradi poškodb roženice.
Posledice so lahko dolgoročne
»Te operacije v oglasih prikazujejo kot nekaj zelo enostavnega, a niso primerne za vsakega bolnika. Za začetek je treba ugotoviti stanje očesa in mrežnice. Ob dioptriji, ki presega –7, operacija verjetneje pripelje do nepravilnih ukrivljenosti roženice. Posledice pri vidu so lahko dolgoročne,« je opozorila prof. dr. Brigita Drnovšek Olup z očesne klinike UKC Ljubljana, ki vodi slovenski razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo. Bolnikom svetuje, naj se pred potjo v tujino posvetujejo s slovenskimi zdravniki. Če ti operacijo odsvetujejo, jim je dobro prisluhniti. Tudi zato, ker centri v tujini, ki slonijo na medicinskem turizmu, delujejo na zelo različnih ravneh. V nekaterih operirajo tudi paciente, ki jih glede na mednarodne smernice ne bi smeli, na velike razpone v kakovosti dela pa kažejo tudi izvidi. Na nekaterih ni na primer niti osnovnih podatkov o poteku operacije, opaža Drnovšek-Olupova.
Operacije na očeh lahko številnim pomagajo, a se je dobro pred tem čim bolje pozanimati. »Ne gre jih jemati kot izlet ali nakup čevljev. Pacienti se prevečkrat zanašajo le na oglase in dobre izkušnje znancev.« V razširjenem strokovnem kolegiju za oftalmologijo tako opozarjajo, da bi bilo treba ob naraščanju medicinskega turizma doreči tudi odgovornost za slabe odločitve in zdravljenje zapletov, bolnike pa zaščititi pred zavajajočim oglaševanjem. Ravno pri operacijah kratkovidnosti je to pogosto zelo agresivno, opažajo, včasih pa v Sloveniji zanje novačijo celo delovne kolektive.
V »sivi coni« medicine
»To je siva cona medicine. Pogovarjamo se o zdravnikovi poštenosti, a marsikdaj je težko dokazati, da je šel predaleč. Na nekaterih področjih univerzalnih evropskih smernic, za katere paciente pride operacija v poštev, ni. Kaj šele, da bi se jih vsi držali enako,« ugotavlja predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina. Po njegovem je rešitev v tem, da se evropski prostor poenoti pri spoštovanju smernic in kliničnih poti, ki določajo primerne načine zdravljenja.
Že v slovenskem zdravstvu včasih operirajo paciente, ki so jim drugje operacijo odsvetovali, je spomnil. Pri medicinskem turizmu pa je sledenje bolnikovim željam za vsako ceno še pogostejše. »Ko je v ospredju denar, ljudje še prej sežejo prek meje, pri kateri pacienta ne bi smeli več operirati.« Bolnikom svetuje, naj se za operacije, četudi jih vidijo kot enostavne, ne odločajo prenagljeno. »Operacija prinaša tveganja. Dobro je, da se posameznik pred odločitvijo za pot v tujino posvetuje s svojim osebnim zdravnikom, ta pa s specialistom. Vedno pa je smiselno povprašati tudi po drugem mnenju.«
