Se še spominjate, kako ste opremljali sobo za novega člana družine? Morda ste sobo za svojo princesko odeli v roza, medtem ko je bila prevladujoča barva sobe malega nadobudneža svetlo modra. Nato pa so dojenčkaste stvari romale v klet, s svojimi željami pa je na opremo sobice začel vplivati tudi malček, ki si je medtem že izbral priljubljene igrače in junake. Sedaj, ko je stopil na prag najstništva, pa ste ponovno pred izzivom. Kako opremiti sobo mladostnika, smo se pogovarjali z arhitektko Sanjo Pavičič.
Če je prostor, postavite še eno- ali dvosed
Kdaj moramo začeti razmišljati o preobrazbi otroške sobe v mladinsko, je vprašanje, na katerega ni enoznačnega odgovora, pravi naša sogovornica, saj je to odvisno od otroka in tudi njegovega spola. »Navadno deklice 'odrastejo' hitreje in tedaj želijo roza steno prelepiti s posterji zvezdnikov in plišaste igrače pospraviti pod posteljo. Pri njih je to recimo v trinajstem letu, pri dečkih pa v petnajstem.«
Ena izmed glavnih značilnosti obdobij, pravi Pavičičeva, je ravno barva stene. Pri dekletih se roza spremeni v »rdečo preprogo« zvezdnikov. Mladostniki navadno izberejo belo, a tudi sicer so primerne bolj umirjene barve. Plišaste igrače in preproge z različnimi risanimi junaki se sedaj umaknejo in pojavijo se na primer police s knjigami, večja pisalna miza ... »Pohištvo naj bo preprosto in brez dodatnih okrasnih obrob, če je dovolj prostora, pa v sobo postavite enosed ali dvosed. Tako se bo vaš mladostnik rad zadrževal v svoji sobi, ko ga bodo obiskali sošolci ali prijatelji,« svetuje strokovnjakinja.
Nov videz za novo obdobje
Na vprašanje, ali je smotrno že pri opremljanju otroške sobe razmišljati o mladinski sobi, Pavičičeva odgovarja, da le pri nekaj elementih pohištva, vsekakor pa ne pri vseh. Dandanes proizvajalci otroških sob razmišljajo tudi o tem in izdelujejo pohištvo, ki »raste« z otrokom. Tako na trgu pohištva najdemo predalnike, ki so bili pred tem previjalne mize, dvosed, ki je bil prej otroška posteljica, postelja, ki je bila pograd in podobno. Glede barve naša sogovornica predlaga umirjene, nevtralne. »Vse drugo naj se menja z obdobji, saj tako otroku naredimo bivanje v njegovi sobi prijetno, ne glede na starost. Vsako novo obdobje naj torej prinese nov videz sobe,« pravi sogovornica in dodaja, naj otrok od mladostne dobe naprej sam sprejema odločitve o opremi svoje sobe, predvsem pa o dodatkih.
»Dovolite mu, naj bo ustvarjalen, naj se v svoji sobi dobro počuti. Vsak mladostnik bo svojo sobo naredil drugačno. Če ima umetniško žilico, žrtvujte eno steno in mu dovolite, da riše po njej. Čez čas lahko vse prebarvate. Če je športnik, mu na steno postavite letvenik. Predvsem pa mladostniku omogočite prostor, ki bo namenjen tudi njegovim obiskom: na posteljo na primer položite pregrinjalo z blazinami. Če se bo mladostnik dobro počutil v svoji sobi, bo čas z vrstniki raje preživljal doma kot na ulici.«
Seveda pa moramo starši, kljub temu da mladostniku omogočimo, da sobo opremlja sam, presoditi, ali je to, za kar se odloči primerno. Starši smo tisti, ki moramo poskrbeti za njegovo varnost in higieno, zato občasno lahko prebelimo sobo ter zamenjamo preprogo in zavese.
Pomembno je dobro ležišče
Mladinska soba je prostor, v katerega se mladostnik lahko umakne, njegovo zatočišče, vendar pa je to tudi prostor, v katerem spi in se uči, zato bodo starši pri preveč ekstemnih zamislih svojega nadebudneža morali premisliti, kaj sodi v sobo mladostnika. Kje popuščati in kdaj postaviti mejo, je, kot pravi naša sogovornica, že bolj vprašanje vzgoje kot opremljanja. »Kje popuščati, vemo starši sami in imamo o tem različna mnenja. Edino, na čemer mislim, da je treba vztrajati, je dobro ležišče,« pravi Pavičičeva.
Obvezna elementa mladinske sobe pa sta poleg postelje vsekakor tudi pisalna miza in stol. »Pisalna miza naj bo dovolj velika, bolje prevelika kot premajhna. Najboljše je pisalno mizo postaviti pod okno, vendar to žal ni vedno možno. Predvsem je pomembno, da si otrok ne dela sence,« pravi naša sogovornica in dodaja, da naj otrok, ko leži v postelji, če je le možno, ne gleda proti mizi. Tako se lažje pomiri in zaspi, sicer pa je morda zaradi razmišljanja o učenju, nalogah in testih prikrajšan za kakovosten počitek. »Pri stolu je pomembna višina, pa naj bo navaden pisarniški ali ergonomski. Med sedenjem naj bodo kolena upognjena pod kotom 90 stopinj in naj obvezno segajo do tal. Pri ergonomskih stolih prosite prodajalca, da vam ga posodi za poskusno obdobje, saj taki stoli mnogim ne ustrezajo.«
Velika omara za bolje pospravljeno sobo
Kaj pa računalnik? Danes brez njega gre, toda ali sodi v mladinsko sobo. »Sem nasprotnik računalnika v mladinski sobi, če ga res ni možno postaviti nikjer drugje, pa ga postavite čim dlje od dela postelje, na katerem počiva otrokova glava,« pravi arhitektka in dodaja, da naj bo tiskalnik, če je potreben, čim nižje levo ali desno na polici pod mizo.
Pri nakupu omare je treba paziti, da je ta dovolj velika, da lahko mladostnik vanjo spravi večino svojih stvari. Ima naj police, predale in prostore za obešanje oblek. »V njej naj bodo samo njegove stvari, predvsem pa naj se vanjo ne pospravlja čevljev,« poudarja Pavičičeva in dodaja, naj prostor, če ga le imamo dovolj, izrabimo za dovolj veliko omaro, saj bo tako soba bolje pospravljena.
Na vprašanje, koliko ali če sploh naj pri opremljanju mladinske sobe upoštevamo trende, sogovornica odgovarja, naj se z njimi ne obremenjujemo: »Pri mladinskih sobah ne bi govorila o trendih, niti jih ne bi preveč upoštevala. Trend je lahko že obdobje, ki ga preživlja otrok. Trend je lahko trenutna izbira barve stene. Edini trend, ki ga podpiram in za katerega upam, da ne bo ostal samo trend, so motivacijski napisi po stenah ali vratih.«
