Razred
Za oceno prve navadno zadošča že pogled na vrečo peletov. Če na dnu opazimo večjo količino finega prahu in zdrobljene pelete, je to znak njihove slabše mehanske obstojnosti. Takšni peleti slabše zgorevajo in povzročajo več težav v peči. »V najvišja kakovostna razreda, A1 in A2, se uvrščajo peleti z mehansko obstojnostjo večjo od 97,5 odstotka. Manjša mehanska obstojnost pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, ki lahko v najslabšem primeru zamašijo polžasti transporter, ki pelete dovaja v peč, problematične so tudi emisije teh delcev v zrak,« opozarja Mitja Terče, direktor podjetja ECE.
Pepel
Druga velika pomanjkljivost, ki močno vpliva na kakovost peletov, so ostanki pepela. Ti naj bi bili pri peletih za rabo v manjših ogrevalnih sistemih, kakršne imamo v hišah, čim manjši. Večje količine pepela terjajo pogostejše praznjenje zbiralnika pepela, predvsem pa povečajo nevarnost nastanka žlindre v kurišču. Posledica tega so občutno slabši izkoristki peči in s tem manjša učinkovitost ogrevalnega sistema. Kakor pravi Terče, mejna vrednost vsebnosti pepela za kakovostni razred A1 ne sme biti večja od 0,7 odstotka, pri kakovostnem razredu A2 pa ne sme presegati 1,2 odstotka.
Kakovost peletov je zelo odvisna tudi od vsebnosti vode. Ta je namreč tesno povezana z energijsko oziroma kurilno vrednostjo peletov. »Večja kot je vsebnost vode v peletih, manjša je njihova kurilna vrednost in slabše je zgorevanje, saj se del toplote porabi za izhlapevanje presežne vode,« pojasnjuje Mitja Terče. V peletih za domačo rabo sicer vode ne bi smelo biti več kot deset odstotkov glede na maso suhih peletov.
Barva
Zmotno je mišljenje, da kakovost peletov določa njihova barva. Za izdelavo peletov so sicer primerni ostanki katere koli vrste lesa, razmerje med trdim lesom (trdi listavci) in mehkim (mehki listavci, iglavci) pa naj bi bilo vsaj 40 : 60. Peleti iz čistega lesa iglavcev so praviloma svetlejši, nekoliko temnejši so iz lesa listavcev, na barvo pa vpliva tudi toplotna obdelava. »Kakovostni peleti so narejeni iz suhe žagovine brez kakršnih koli dodatkov ali drugih veziv. Bolj kot barva ali drevesna vrsta, iz katere so izdelani peleti, pa je pomembno, v kateri kakovostni razred se uvrščajo,« poudarja Mitja Terče in dodaja, da je za ECE kot enega izmed ponudnikov peletov na slovenskem trgu pomembno le zadovoljstvo kupcev, zato so z največjo pozornostjo izbrali oba proizvajalca peletov v svoji ponudbi.
Certifikat
Vsi najboljši peleti, torej tisti, ki spadajo v najvišja kakovostna razreda A 1 in A2, imajo na embalaži jasno označen znak kakovosti – certifikat Enplus, ki je najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu. Ta certifikat zagotavlja, da je celotna veriga izdelave peletov, od sečnje lesa do končnega izdelka, natančno nadzorovana in preverjena. Povedano drugače, certifikat ENplus potrjuje, da ima proizvajalec vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, kar pomeni, da kakovost peletov ustreza oznakam na embalaži, pri čemer ni odstopanj med različnimi serijami izdelave tega kuriva.
Kakovost peletov pa ni odvisna le od proizvajalca, ampak tudi od transporta in skladiščenja, bodisi v trgovini bodisi doma. Ker so občutljivi za vlago. je pomembno, da jih shranjujemo v suhem prostoru. V nasprotnem primeru se lahko navlažijo, kar zmanjša njihovo kurilno vrednost.
Ogrevanje s peleti ni prijazno le do družinskega proračuna in okolja. Slovenija je zelo gozdnata država, zato so koristi od izkoriščanja obnovljivih virov večstranske in prinašajo vrsto lokalnih in regionalnih prednosti, kot so večja energetska samopreskrba, več novih delovnih mest in nove aktivnosti na podeželju. (ece)
