Peleti za kurjavo se proizvajajo predvsem za ogrevanje individualnih hiš. Združujejo ekonomičnost (relativno cenenost surovine), enostavno avtomatsko uporabo, splošno dostopnost in ekološko noto, saj so izdelani iz obnovljivih virov – biomase, predvsem lesa. Za proizvodnjo se uporabljajo predvsem fino zmleti lesni odpadki (žagovina), ki nastajajo pri predelavi lesa v druge namene. Ker povsod takšna proizvodnja ne zadošča več za vse potrebe po peletih, jih ponekod izdelujejo tudi iz manj vrednih kosov lesa, vej in lubja.
Pozor na standarde!
V ponudbi so najrazličnejše vrste peletov, ki se razlikujejo tako po dimenzijah kot tudi po kakovosti in vrsti surovine, iz katere so izdelani. A zagotovo je najpomembnejše merilo za uporabnika vsebnost pepela. Razpon je lahko zelo velik, zato je pozornost pri izbiri primernih peletov za vašo peč nujen predpogoj za zadovoljstvo. Tudi tukaj so se razvili različni standardi. V Sloveniji (in tudi naši okolici) porabimo največ peletov, ki izpolnjujejo standarde ENplus A1 ali ENplus A2. Na trgu najdete tudi pelete standarda EN B, ki za kurjenje v veliki večini domačih peči niso primerni. Prav kakovost peletov je ključni element za dolgoročno, ekonomično in zanesljivo delovanje naprav, zato priporočamo kakovostne in certificirane lesne pelete, ki omogočajo zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav s čim manj čiščenja pepela in vzdrževanja.
Vrste peletov glede na vrsto lesa
Lesni peleti so lahko izdelani praktično iz vseh vrst lesa kot tudi iz nekaterih drugih surovin, kot je slama žit. Vrste lesa se lahko poljubno mešajo. S primerno predpripravo dovolj čiste lesne surovine in kakovostnimi stroji za izdelavo lahko nastanejo lesni peleti najvišjega standarda kakovosti (recimo ENplus A1) iz vsake vrste lesa. »Ljudske modrosti«, kot je ta, da so svetlejši lesni peleti boljše kakovosti, ne (z)držijo. Dejansko pa je zaradi načina predelave in lastnosti lesa najlaže izdelati pelete najvišje kakovosti iz smrekovega ali jelovega lesa, ki je sam po sebi svetle barve. Takšni lesni peleti so večinoma dejansko precej svetle barve in vsebujejo izjemno majhne količine pepela, tudi pod 0,5 odstotka. Prav tako ne velja prepričanje, da dajo bukovi lesni peleti več toplote na kilogram kot drugi. Analogija z drvmi enostavno ni na mestu, saj se tam meri energijska vrednost na prostorninski meter, tukaj pa na težo peletov.
Vrste peletov glede na dimenzije
Tudi s tega vidika so teoretično možne in tudi v praksi videne najrazličnejše vrste peletov. A ker so praktično vse kurilne naprave, ki so bile v zadnjih letih nameščene v Sloveniji in sosednjih državah, prilagojene za uporabo peletov izdelanih v skladu s standardi ENplus A1, ENplus A2 ali EN - B, omenjamo samo te. Ti lesni peleti so valjaste oblike, dolžine do 40 milimetrov in premera 6 milimetrov ( + ali – 1 milimeter).
Kako izbrati primerne pelete za svojo peč
Potrošniki smo nenehno na preži za najugodnejšimi ponudbami in smo izjemno veseli, če uspemo želeno blago kupiti čim ceneje. Pri peletih je to lahko zelo nevarna past! Še posebno tistih, ki nimajo zunanjega preverjanja kakovosti in ustreznih certifikatov. Zato je še toliko bolj pomembno, da se podučimo vsaj o osnovah standardov kakovosti peletov, kot tudi o tem, za kakšne pelete je narejena in/ali nastavljena naša peč. Na teh izhodiščih nato poiščemo pelete za nas primernega standarda kakovosti in cene. Najbolje je zaupati tistim, ki ne izpolnjujejo standardov zgolj po lastnih navedbah, ampak imajo s strani zunanjega ocenjevalca certificiran standard kakovosti in so tudi podvrženi nenehnemu nadzoru. Dobrodošel primerjalnik cen vseh dobaviteljev peletov na slovenskem trgu najdete na spletni strani www.peleti-ceneje.si.
