Eno manj znanih dejstev o grških javnofinančnih in ekonomskih težavah na splošno je, da jih je v dolžniško brezno pripeljalo tudi samozaposlovanje. Zakaj? Grčija ima v Evropski uniji že desetletja enega najvišjih deležev samozaposlenih med vsemi zaposlenimi – konec lanskega leta je ta presegal 31 odstotkov, kar je približno dvakratnik deleža v EU. Samozaposleni, ki v povprečju praviloma plačujejo tako nižje davke kot nižje prispevke v blagajne socialnih zavarovanj, so v javne finance navrtali obsežno luknjo.
Od utaj davkov…
Samozaposlitev olajšuje davčno izogibanje in utaje. V Grčiji so tako samozaposleni po eni od ocen v letu 2009 z utajami v proračun navrtali kar 28 milijard evrov globoko luknjo, to pa je kar tretjina celotnega proračunskega primanjkljaja. Tudi sicer uradni podatki kažejo, da je efektivna obdavčitev dohodkov samozaposlenih v Grčiji znatno nižja kot v drugih državah evrskega območja. Razlika znaša kar deset odstotkov.
Da tudi v Sloveniji samozaposlenim utajevanje davkov ni tuje, so pokazali poostreni nadzori finančne uprave (Furs) pri zobozdravnikih, odvetnikih in notarjih v preteklih letih. Že zgolj napoved Fursa, da bodo začeli poostren nadzor, je »zvišala« prijavljene prihodke omenjenih skupin. In to kljub izbruhu krize. Po opravljenem nadzoru pa so na Fursu ugotovili, da se je med odvetniki s statusom samostojnega podjetnika začel povečevati delež tistih v najvišjem dohodninskem razredu, medtem ko je pred nadzorom ta delež upadal.
…do luknje v pokojninski blagajni
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Peter Pogačar se strinja z oceno, da povečevanje števila samozaposlenih predstavlja težave za pokojninsko blagajno in javne finance, tako kratkoročno kot dolgoročno. Kratkoročno težavo predstavlja dejstvo, da samozaposleni v pokojninsko blagajno v povprečju vplačujejo nižje prispevke kot redno zaposleni. Razraščanje samozaposlenosti tako znižuje prilive. Dolgoročno to pomeni tudi težave v državnem proračunu. »Po ocenah Eurofounda (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) bodo imeli posamezniki v prekarnih oblikah dela za 30 odstotkov nižje pokojnine kot zaposleni. Če jim bo država želela zagotoviti ustrezno socialno varnost, jim bo morala pokojnine doplačevati iz državnega proračuna,« je jasen Pogačar.
Število samozaposlenih je bilo najvišje leta 2010, ko jih je bilo 117.000, najnižje pa leta 2013, ko jih je bilo 108.000. Lani se je število samozaposlenih znova zvišalo na 114.100. Delež samozaposlenih med vsemi zaposlenimi je lani dosegel 12,6 odstotka, medtem ko so v pokojninsko blagajno prispevali le 5,1 odstotka vseh prihodkov, ki jih prispevajo zaposleni, delodajalci in samozaposleni skupaj.
Število samozaposlenih višje, plače nižje
Po ugotovitvah OECD so visoki deleži samozaposlenih značilni za države z nižjim BDP na prebivalca, med katerimi je edina izjema Italija, hkrati pa je produktivnost samozaposlenih nižja od zaposlenih. V Veliki Britaniji, ki v zadnjih letih beleži najvišjo rast deleža samozaposlenih, se je tako o tem vnela živahna razprava.
Sodeč po ugotovitvah britanskega miselnega trusta IPPR je fenomen prej negativen kot pozitiven. Povprečni (medianski) dohodek samozaposlenega je bil namreč leta 2011 za kar 40 odstotkov nižji od dohodka zaposlenega, razmerje pa se v zadnjih letih še poslabšuje. Padanje zaslužkov samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi sicer ni omejeno na Veliko Britanijo – raziskovalci so ga zaznali tudi v Franciji in Španiji. So pa naraščanje ugotovili v Nemčiji in na Nizozemskem, vendar z zelo nizkih začetnih pozicij. Še dodatno skrb zbujajoča je ugotovitev, da precej samozaposlenih, čeprav so s svojim statusom precej bolj zadovoljni kot zaposleni, išče dodatne vire delovnih ur oziroma zaslužka. Samozaposleni so torej podzaposleni.
