Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu je že prejela predlog predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, naj zavzame stališče glede ravnanja vrhovnega sodnika Janeza Vlaja. Po poslovniku sodnega sveta mora komisija sodnika, katerega ravnanje bo obravnavala, s predlogom seznaniti in ga pozvati, naj v petnajstih dneh pisno predstavi svoje stališče. Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, bo komisija zadevo uvrstila na dnevni red svoje seje.
Kot smo poročali, je vrhovni sodnik in takratni predsednik sodnega sveta Janez Vlaj po tem, ko je delovno sodišče v sporu med diplomatom Vladimirjem Kolmaničem in zunanjim ministrstvom razsodilo v prid Mladike, svojemu prijatelju veleposlaniku januarja lani prek službene elektronske pošte sporočil, da je »nad izidom postopka zaprepaden«. Ocenil je, da je (po odvetniku Hriberniku) nujna vložitev predloga za dopustitev revizije. Elektronska sporočila »svojih pravnih svetovalcev«, kot je Kolmanič v dopisu zunanjemu ministrstvu označil tudi Vlaja, je diplomat poslal generalnemu sekretarju MZZ. Ob tem spomnimo, da je zunanje ministrstvo nekdanjega veleposlanika v Atenah tožilo zaradi depozita za najem rezidence v grški prestolnici. Delovno in višje sodišče sta presodila, da mora Kolmanič državi vrniti deset tisoč evrov in pripadajoče obresti, senat vrhovnega sodišča, član katerega Vlaj sicer ni bil, pa je odločil, da je kritje stroškov rezidence veleposlanika zakonska obveznost države.
Na MZZ »našli« še eno sodnikovo mnenje
Omenjeno elektronsko pismo pa ni bil edini Vlajev pisni pravni »nasvet« Kolmaniču. Že jeseni 2013 je namreč veleposlanik zunanjemu ministrstvu posredoval še eno komunikacijo z Vlajem. V njej je vrhovni sodnik Kolmaniču med drugim napisal, da sta, če ga spomin ne vara, »vse te stvari 'preigrala' že v začetku predmetnega spora« in da sta njuni stališči enaki. »Glede na vsebino pogodbe, in tudi po naravi stvari, ne more biti nobenega dvoma o tem, da pogodbe nisi sklenil kot zasebnik v svojem imenu in za svoj račun (nemara kot »turist«, ki je za nekaj let prišel živet v Atene?), temveč v imenu VAT (države) zaradi zagotovitve pogojev za opravljanje službe oziroma nalog, ki ti jih je poverila (spet) država.«
Vlaj svoje komunikacije s Kolmaničem ne ocenjuje kot kakršno koli svetovanje, saj je diplomata v postopku zastopal kvalificirani pooblaščenec – odvetnik. Ob tem pa vrhovni sodnik izpostavlja, da prijatelju in sošolcu Kolmaniču ni dal nobenega dovoljenja ali pristanka, »da se na moje mnenje kakor koli sklicuje ali ga v komunikaciji z MZZ (ali komer koli) uporabi«. Vlaj vztraja, da je »dolgoletnemu prijatelju, ki je bil v stiski in se je obrnil name kot pravnika, le izrazil svoje mnenje, in prepričan sem, da v podobni situaciji ne bi ravnal drugače tudi kateri drugi od mojih pravniških kolegov«.
Pravni strokovnjaki neenotni
Kot smo poročali, pravni strokovnjaki ravnanje vrhovnega sodnika ocenjujejo različno. Nekateri poudarjajo, da marsikateri sodnik svetuje svojemu znancu in da bi bilo to sporno le, če bi nato v zadevi odločal. Drugi njegovo ravnanje ocenjujejo kot neprimerno oziroma nesprejemljivo. Kot pravijo, sodnik ni za to, da bi dajal pravne nasvete. Izogibati se mora kakršnemu koli dejanju, ki bi kazalo na pristranskost ali vzbujalo videz pristranskosti. Po besedah nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Aleša Zalarja skrb vzbuja vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, ali je na osnovi omenjenega pravnega nasveta prišlo tudi do kakšnih poskusov vplivanja na kolege sodnike, ki so v zadevi odločali. »Ker je malo verjetno, da bo prišlo do preciznega odgovora na to vprašanje, bo ostal dvom o neodvisnosti sodnikov.«
