Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu bo vzela pod drobnogled ravnanje vrhovnega sodnika Janeza Vlaja, ki je veleposlaniku Vladimirju Kolmaniču prijateljsko svetoval v sporu z zunanjim ministrstvom. Poslovnik sodnega sveta namreč določa, da omenjena komisija »vselej obravnava predloge članov komisije, sodnega sveta, predsednika vrhovnega sodišča in ministra, pristojnega za pravosodje«, na vrhovnem sodišču pa so konec prejšnjega tedna napovedali, da bo »predsednik vrhovnega sodišča komisiji predlagal, da se do tega vprašanja opredeli«. Da se bo komisija v razumnem roku izrekla o Vlajevem ravnanju, pričakuje tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. Kot so nam včeraj povedali na sodnem svetu, pa tovrstnega predloga komisija za zdaj še ni prejela.
Marsikateri sodnik svetuje svojemu znancu
Potem ko je delovno sodišče v sporu med diplomatom Kolmaničem in zunanjim ministrstvom razsodilo v prid Mladike, je sodnik Vlaj svojemu prijatelju prek službene elektronske pošte sporočil: »Vlado, sem zaprepaden nad izidom postopka. Menim, da je (po odvetniku Hriberniku) nujna vložitev predloga za dopustitev revizije.« To elektronsko komunikacijo je Kolmanič dodal dopisu generalnemu sekretarju MZZ, v katerem je izrazil nestrinjanje z odločitvijo delovnega sodišča, ob tem pa zagotovil, da ima še obsežno korespondenco s svojimi »pravnimi svetovalci« od vsega začetka postopka. Spor med Kolmaničem in MZZ se je na koncu znašel pred vrhovnim sodiščem, ki je razsodilo v diplomatovo korist, resda pa Vlaj ni bil član senata, ki je o zadevi odločil.
Včeraj smo za mnenje o sodnikovem ravnanju povprašali nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena, ki pa zadeve – ker jo premalo pozna, ker naj bi jo v prihodnje obravnavala etična komisija in ker sta s sodnikom Vlajem kolega – ni želel komentirati. Dejal je le, da marsikateri sodnik svetuje svojemu znancu. »Mislim, da to ni nič spornega, razen če gre za zadevo, kjer bi sodnik pozneje sodil.«
Tudi predsednica sodniškega društva Janja Roblek se do konkretnega primera ni opredelila, saj bo o zadevi razpravljala kot članica komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Je pa izpostavila splošno stališče, da morajo biti sodniki v vseh razmerjih, v katera stopajo, posebej previdni. »Sodniki moramo biti zgled drugim. Biti moramo pozorni na to, da ne krnimo ugleda sodnika in sodišča.«
Občutno naj se prenovi izobraževalni program
Nekdanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča in sodniškega društva Aleš Zalar se sicer strinja, da podobnih pogovorov ali celo prijateljskih nasvetov ni mogoče povsem izključiti, saj sodniki ne živijo v izoliranem okolju; z ljudmi v svojih socialnih mrežah se pogovarjajo tudi o problemih pravne narave. Po njegovi oceni pa je nesprejemljivo, da sodnik pri tem uporablja službene komunikacijske poti, in to na način, da kompromitira ne le svoje delo, temveč tudi delo tistih, ki so v zadevi odločali in lahko niso naredili nič spornega. Skrb namreč vzbuja vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, ali je na osnovi omenjenega pravnega nasveta prišlo tudi do kakšnih poskusov vplivanja na kolege sodnike, ki so v zadevi odločali. Ker je po Zalarjevih navedbah malo verjetno, da bo prišlo do preciznega odgovora na to vprašanje, bo ostal dvom o neodvisnosti sodnikov. »Ravnanje sodnika Vlaja je slaba usluga celotnemu sodstvu, še zlasti ker je bil tudi predsednik sodnega sveta. Očitno pa se mora vsake toliko časa zgoditi kakšen eksces, da se potem vsi začnemo spraševati, kaj je prav in kaj ne.«
Minister Klemenčič je prejšnji teden napovedal, da bo njegovo ministrstvo navedbe v dokumentu MZZ tudi samo preverilo in se odločilo, ali je v omenjenem primeru ustrezno in primerno podati predlog za službeni nadzor nad delom sodnika oziroma pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Po naših informacijah naj bi se tega preverjanja intenzivno lotili še ta teden. Še pomembnejše od vprašanja, ali oziroma kako sankcionirati konkretno ravnanje, če je bilo to sporno, pa Zalar ocenjuje vprašanje, kaj storiti, da bi neprimerna ravnanja preprečili. Priporoča prenovo izobraževalnih programov za sodnike. Ti so namreč po prepričanju nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča preveč osredotočeni na pravo, zelo malo ali skoraj nič pa na sistematično usposabljanje o ključnih vprašanjih sodniške etike.
