»Razlika v efektivni obdavčitvi multinacionalk in manjših lokalnih podjetij je od štiri do 8,5 odstotka, kar pomeni, da so manjša podjetja v precej slabšem konkurenčnem položaju,« je na včerajšnjem obisku v Ljubljani dejal David Bradbury, vodja davčne politike in statistike na davčnem oddelku Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Napočil je torej čas, da se konča desetletja trajajoč šport izmotavanja plačevanja davkov na dobiček in da se razmerja med multinacionalkami in manjšimi podjetji krepko spremenijo, če že ne uravnotežijo.
Vsaj tako menijo članice OECD, vključno s Slovenijo, in elitna skupina G20, ki so zaradi spornih praks multinacionalk in držav, preobraženih v davčne oaze, združile moči v iniciativi proti zmanjševanju davčne osnove in prelivanju davkov (BEPS).
Z eno potezo nad 3600 davčnih dogovorov
»Če pogledamo svet v kontekstu pretekle krize, lahko ugotovimo, da smo največji napredek naredili na davčnem področju, ki globalno še nikdar ni bilo tako dobro urejeno,« je prepričan Pascal Saint-Amans, direktor Centra za davčno politiko in administracijo OECD. Kot primer je navedel skorajšnji konec (prihodnje leto) bančne tajnosti v Švici, Luksemburgu, Avstriji, Singapurju in drugod. »Če bi mi nekdo pred osmimi leti dejal, da bodo morale švicarske banke tujim oblastem razkrivati podatke o svojih komitentih, tega zagotovo ne bi verjel.«
Lani je bil dosežen še en mejnik, ko je bil po napornih, dve leti trajajočih pogajanjih sprejet konsenz o ukrepih za borbo proti BEPS. Sedaj je čas za implementacijo ukrepov na 15 področjih, s katerimi želi OECD doseči obdavčitev dobičkov tam, kjer se opravlja ekonomska dejavnost. Samo ameriške korporacije naj bi imele v karibskih davčnih oazah naloženih 2000 milijard dolarjev dobičkov. Takšne prakse so običajne tudi pri Facebooku, Googlu, Amazonu ali Ikei, le da so si nekateri med njimi poiskali davčne oaze kar v EU. Za preprečitev tega mora najprej priti do poenotenja nacionalnih predpisov, ki vplivajo na čezmejne dejavnosti: »Z enim kamnom bomo ubili 3600 bilateralnih davčnih dogovorov,« je bil slikovit Saint-Amans. Toda hkrati bo treba poskrbeti tudi za večjo preglednost davčnega sistema, njegovo integriteto in okrepitev mednarodnih standardov. Nova davčna pravila naj bi v EU zaživela že ob koncu letošnjega junija, je bilo v preteklih dneh slišati iz evropskega parlamenta.
Vsako leto izpuhti za od dva do pet slovenskih BDP-davkov
Neobičajno učinkovitost pri implementaciji novosti bodo pozdravila manjša podjetja in seveda oblasti. Zaradi BEPS naj bi namreč državni proračuni na leto ostali brez 100–240 milijard dolarjev. Ali povedano drugače: brez od dveh do petih slovenskih BDP. Zaradi prelivanja davkov v ugodnejša davčna okolja in zniževanja davčne osnove poberejo države od štiri do deset odstotkov manj davkov od dohodkov pravnih oseb na leto.
Čeprav so nova davčna pravila dobrodošla, saj bodo vsaj delno omejila sporne prakse, pa številni strokovnjaki opozarjajo, da niso dovolj ambiciozna. Med njimi ni malo niti takšnih, ki menijo, da so podjetja premalo obremenjena, za »odpustke« so v preteklih letih poskrbele kar oblasti same. Podatki OECD namreč kažejo, da je delež davkov na dohodke pravnih oseb v razvitih državah med krizo padel s 3,6 na 2,8 odstotka BDP. V Sloveniji je bil izplen leta 2014 primerljivo še bolj pičel, v primerjavi s predkrizno ravnjo je padel skoraj za trikrat na 1,2 odstotka BDP, kar je delno seveda tudi posledica nižjih dobičkov med krizo.
Toda proračun mora biti v nekem srednjeročnem obdobju vsaj približno izravnan, ne glede na dogajanje v gospodarstvu. Slovenija in ostale države so se tako v iskanju dodatnih prihodkov kakopak obrnile k svojim državljanom. Posamezniki so skozi višje prispevke za socialno varnost, davek na dodano vrednost in dohodnino namreč vse bolj davčno obremenjeni.
