Tožeča stranka je Alea iz Celja, ki jo vodi 80-letna Marija Korošec, mati znanega odvetnika Dušana Korošca. Obravnava je že tretjič odpadla, vzrokov za to pa nam nista mogla pojasniti niti Marija Korošec niti Ani Klemenčič. Obe namreč zatrjujeta, da postopka ne zavlačujeta. Klemenčičeva je celo poudarila, da si želi hitrega postopka, saj bi dokazala, da ni kriva. Koroščeva pa je zatrdila, da tožijo tako Klemenčičevo kot GBD, saj so bili oškodovani. Vsebina spora naj bi bil odkup delnic zdravilišča Dobrna, kar pa Klemenčičeva zanika. Dodaja, da očitno terjatve ni priznal niti stečajni upravitelj GBD. »Tudi meni ni jasno, zakaj sodišče preklicuje obravnave. Obenem pa lahko povem, da v s tem povezani zadevi naše tožbe zoper Gorenjsko banko od leta 2011 ni sodnega premika pri razreševanju,« je pojasnila Klemenčičeva.
Zaupali vplivnima, nato ogoljufani in oškodovani
Ani Klemenčič, nekdaj ena izmed vodilnih finančnic pri nas, je opozorila na nedavno priznanje Bineta Kordeža in s tem povezano izpostavitev Gorenjske banke ter njenih vodilnih – Zlatka Kavčiča in Gorazda Trčka, ki je bil predsednik uprave v času zloma G skupine (prej GBD) pod njenim vodstvom. »Verjela sem zagotovilom Gorazda Trčka in Bineta Kordeža, da bomo dobili nazaj 6 milijonov evrov. Ti pa so potovali od banke k nam in od nas prek Salonita nazaj do Gorenjske banke. Vzrok za to je, da je Salonit dobil posojilo Gorenjske banke v višini 35 milijonov, za isti denar pa je odkupil delnice Merkurja od banke. Scenarij prevzema je bil s tem parkiranjem delnic zasnovan okoli leta 2007. Del te zgodbe smo potem postali tudi mi, saj smo leta 2009 zaupali takrat vplivnima in uglednima Kordežu in Trčku. Vse se je zapletlo, ko je na koncu zaradi zloma prevzema Merkurja Gorenjska banka terjala denar, čeprav je Gorazd Trček do konca obljubljal, da nas ne bo prevaral. Pomoč je z odkupom delnic ponujal Janez Bohorič, dejansko pa smo ostali brez denarja. In poudarjam, da za sodelovanje v poslu nismo prejeli nobene bajne provizije, kot so jih v drugih zadevah potem našli na računih v tujini,« je pojasnjevala Klemenčičeva.
Seznanjen tudi takratni guverner Kranjec
Po njenih besedah je GBD postala kolateralna škoda poslov, ki sta jih vodila banka in Merkur oziroma Trček in Kordež. »Zaupala sem jima, denar je od banke prek nas, Merfina in Salonita ekspresno pristal nazaj na banki kot poplačilo kredita. Ker je bila banka preveč kreditno izpostavljena do Merkurja, je pač potrebovala druge poti za financiranje prevzema prek Merfina. In del te žalostne zgodbe je tudi posledični stečaj GBD,« je dejala sogovornica. Pri tem je opozorila, da so se glavni igralci že leta prej pripravljali na finančno operacijo, ki je zanjo pomenila izgubo poslovnega ugleda, premoženja oziroma vsega, kar je ustvarjala prej:
»Merkurjeve menice smo imeli kot zavarovanje, a nas je Trček prepričeval, da bo vse v redu, nato pa grobo izigral. Gorenjska banka je od nas samo terjala svoj kredit in nas potopila. Zato je bil zadnji čas, da je Bine Kordež s priznanjem pokazal na druge sodelujoče v teh zgodbah,« trdi Klemenčičeva, ki je bila leto dni direktorica Radia Kranj. Poudarja, da je bil z zgodbo seznanjen tudi takratni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, a ni ukrepal. Gorenjska banka je sicer leta 2012 zahtevala stečaj GBD.
»Do leta 2010 je bilo vse v redu, potem pa ne več«
Posledično z zlomom G skupine so nastale očitno tudi težave s tistimi, ki so z njimi poslovali. »Do leta 2010 je bilo vse v redu, potem pa ne več,« trdi Marija Korošec, ki je prepričana, da je Klemenčičeva soodgovorna za to, da zdaj od nje in GBD terjajo 600.000 evrov. Očitno je ob zlomu takratne GBD nastala verižna reakcija tudi za tiste, ki so z njo prej uspešno poslovno sodelovali. Sodni mlini pa bodo na koncu opredelili deleže krivde za finančno luknjo v Merfinu, Merkurju, Gorenjski banki in drugih vpletenih. Bine Kordež je do zdaj edini prevzel svoj del.
