V 13-milijonski dokapitalizaciji, ki jo od Gorenjske banke že nekaj časa zahteva Banka Slovenije, naj bi po naših informacijah igral pomembno vlogo tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić in njegova MK Group. Slednja ni tujec na slovenskem trgu, saj je jeseni kupila Hotel Kempinski, pred tem pa se je potegovala še za Žito. Več bo znanega kmalu po novem letu, ko bodo v Gorenjski banki prenehali zbirati ponudbe potencialnih vlagateljev.
DUTB in visoka cena delnic odgnali veliko vlagateljev
Vstop Kostića v lastništvo Gorenjske banke, če bo do tega seveda prišlo, je na določen način tlakovala kar uprava banke sama. Z določitvijo razmeroma visoke emisijske cene delnic je namreč poskrbela, da so nekateri potencialni vlagatelji odstopili od sodelovanja v dokapitalizaciji. Cena 230 evrov za delnico naj bi bila tako previsoka za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima že 4,4-odstotni delež Gorenjske banke in naj bi se med prvimi ogrela za njegovo povečanje v dokapitalizaciji, kjer bo na voljo slabih 14,6 odstotka Gorenjske banke. DUTB naj bi si želela precej nižje cene, okoli 150 evrov za delnico.
Poleg visoke cene je eden ključnih elementov za nižje zanimanje vlagateljev prav ravnanje DUTB. Kot največja upnica v prisilni poravnavi Save, največje posamezne lastnice Gorenjske banke s skoraj 50-odstotnim lastniškim deležem, je blokirala postopek, po katerem bi hkrati potekali prodaja paketa Savinih delnic in dokapitalizacija. Zaradi nezaupanja med DUTB in Savo, ki je rodilo več sodnih in medijskih spopadov v letošnjem letu, tako ni prišlo do uresničitve ideje, ki bi po naših informacijah na eni strani privabila večje število potencialnih vlagateljev, na drugi pa pomenila tudi višjo ceno delnic Gorenjske banke.
Kostić po zaslužek ali večinski delež Gorenjske banke
Potem ko bodo obstoječi lastniki izkoristili predkupno pravico v dokapitalizaciji – po naših podatkih bo to zagotovo storila Zavarovalnica Triglav (3,99-odstotna lastnica), medtem ko naj Sava v dokapitalizaciji ne bi sodelovala – se tako prav lahko zgodi, da bo Kostić pokupil vse preostale delnice in v trenutku postal eden pomembnejših lastnikov Gorenjske banke. Pomembno vlogo pri tem bo imela uprava Gorenjske banke, ki se bo odločala o tem, kako alocirati preostanek dokapitalizacijskih delnic. Prav tako pa tudi delničarji, ki bodo na skupščini 21. januarja potrdili ali zavrnili postopek dokapitalizacije.
Zakaj so se drugi potencialni vlagatelji ob negotovi usodi Savinega deleža umaknili, Kostić pa vztraja kljub visoki ceni za vstop v lastništvo Gorenjske banke? Možnosti je več, najverjetnejši sta dve. Prvič, računal naj bi na to, da bo v procesu prodaje Savinega deleža prišel do večinskega lastništva v Gorenjski banki. In drugič, če ne bi mogel do Savinega deleža, naj bi ocenjeval, da mu bo v prodajnem postopku uspelo dražje prodati delež, ki bi ga pridobil v dokapitalizaciji.
Dodatna privlačnost za Kostića je tudi dejstvo, da ima Gorenjska banka sedež v EU, kar bi pomenilo prednost v morebitnem povezovanju z njegovo srbsko AIK banko. Slednja sodi med sedmerico največjih bank v Srbiji. Po konsolidaciji bančnega sistema, v katerem deluje trenutno kar 30 bank, naj bi si Kostić želel, da bi postala AIK največja banka.
Ne glede na to, ali bo na koncu Kostič sodeloval v dokapitalizaciji Gorenjske banke, bo ta na slovenskem trgu odigrala vlogo enega izmed konsolidatorjev. Injekcija svežega kapitala bo okrepila količnik temeljnega kapitala na več kot 18 odstotkov, kar ji bo pomagalo pri prevzemu manjših konkurentov. Spomnimo, da se je banka s sedežem v Kranju pred meseci zanimala za nakup Raiffeisen banke.
