Naziv evropska prestolnica kulture si letos delita poljski Vroclav in španski San Sebastián. Pridružili sta se dobrih trideset let stari tradiciji in več kot petdesetim evropskim prestolnicam. Če sklepamo po petih novih muzejih, dveh novih koncertnih dvoranah in novem konferenčnem centru, ki so lani zrasli v Monsu, ter prvem inkubatorju za kulturne in ustvarjalne industrije, ki so ga v Plznu postavili v prostorih nekdanje postaje za avtobuse in tramvaje, sta lanski prestolnici izkoristili svojo priložnost. Kaj pa obljubljata Vroclav in San Sebastián?
Poljska metamorfoza
Največje mesto zahodne Poljske Vroclav bo svojih 635.000 prebivalcev, pa tudi goste iz vse Evrope, z otvoritveno slovesnostjo razveselilo v petek. Skozi vse leto načrtujejo več kot tisoč kulturnih in umetniških dogodkov, ki jih bo združevala metafora preobrazbe, kakršni je bilo navsezadnje podvrženo tudi to multikulturno mesto iz desetega stoletja, ki so si ga skozi zgodovino prisvajale tako kraljevina Poljska, Češka, Madžarska in Avstrijsko cesarstvo kot Prusija in Nemčija, v času druge svetovne vojne pa je bilo povsem uničeno.
Če bo enega od vrhuncev programa predstavljala že tridnevna otvoritvena slovesnost Prebujenje, kjer bo večdesettisočglava množica sodelovala v ogromnih pouličnih paradah, velja posebej omeniti denimo še koncert italijanskega skladatelja filmske in klasične glasbe Ennia Morriconeja, razstavo pionirja poljske umetnostne avantgarde Wacława Szpakowskega ter razstavo skulptur Španca Eduarda Chillide. V bogatem filmskem programu se bodo med drugim predstavljali španski režiserji Víctor Erice, Montxo Armendáriz in Julio Medema, mesto pa bo decembra gostilo tudi podelitev prestižnih evropskih filmskih nagrad.
Ker je Vroclav sočasno tudi svetovna prestolnica knjige, si bodo prizadevali z branjem v nenavadnih kotičkih mesta – denimo v bazenu ali srednjeveški ječi – bralcem približati čim več sodobnih literarnih ustvarjalcev. Poljske restavracije bodo med drugim vse leto pripravljale hrano po namigih iz literature, denimo po kriminalkah švedske pisateljice Camille Läckberg.
Bobnarski marš
Dneve do otvoritvene prireditve, ki bo pet dni kasneje, v sredo, 20. januarja, pa že odšteva tudi ura na pročelju mestne hiše v San Sebastiánu, mestecu na severu Španije, ki je le dvajset kilometrov oddaljeno od francoske meje, Baski pa ga imenujejo Donostia. Čeprav gre za majhno mesto s 187.000 prebivalci, velja za eno najpriljubljenejših turističnih ciljev v Španiji.
Španci so odločni, da lahko le z dialogom med različnimi kulturami dosežemo mir in spoštovanje drugačnosti, zato je sožitje rdeča nit njihovega kulturnega programa. Očitna bo že na večdnevni otvoritveni slovesnosti, na kateri bodo sodelovali tudi prebivalci baskovskega mesteca, ki se januarja – na praznik svetega Sebastijana – vsako leto zabavajo na tamborradi, tradicionalnem bobnarskem sprevodu.
Ključni dogodek bo ob odprtju predstavljala še razstava Mirovna pogodba, na kateri bo mogoče videti, kako so mir upodabljali različni umetniki, denimo Goya, Rubens, Picasso ali Cézanne. Federico Guzmán bo pripravil instalacijo saharskega šotora, kjer se bodo odvijale delavnice na temo solidarnosti. Pestro glasbeno dogajanje bo oživil koncert Chrisa Eckmana, kinoprogram pa filmi režiserjev Imanola Uribeja in Gracie Querejeta. Esther Ferrer, ki je Španijo že predstavljala na beneškem bienalu, bo med drugim zasnovala poetični performans, ki bo marca zaznamoval svetovni dan poezije, veliko pozornosti pa bo ob 400. obletnici smrti posvečeno tudi Williamu Shakespearu in Miguelu de Cervantesu.
