Slovenski stečajni rekord: 22 let in 1 mesec

V Tamu upajo, da ne bodo novi rekorderji

Sledi stečaj Združene lesne industrije Tržič, ki je stečajnega upravitelja Andreja Kozlja zaposloval celih 22 let in zahteval 10 milijonov evrov stroškov. Z dvema desetletjema sledita končana stečaja begunjskega Elana in koprskega Slavnika. Krepkih 20 oziroma 19 let zgodovine so si nabrali tudi koroško gradbeno podjetje Kograd, mariborski Tam in kranjski Iskra Terminali, katerih stečaji pa še niso končani in so novi kandidati za nov slovenski stečajni rekord.

Stečaj Tama se vleče od junija 1996. »Teoretično je sicer to možno, močno pa upam, da bo nekdo presekal to stanje in da ne bomo postali novi rekorderji,« pravi stečajna upraviteljica Tama Vera Zavrl. Meni, da vseh stečajev ne gre metati v isti koš, razlogi za daljše ali krajše trajanje pa so v njihovih specifikah. »Nikakor pa zavlačevanje s postopkom ni v interesu nas upraviteljev. Ne glede na to, koliko časa traja, je nagrada enaka,« utemeljuje. Stečaj Tama dušijo pravdni postopki. Še vedno sta odprti kazenska in odškodninska tožba proti nekdanjemu stečajnemu upravitelju Mirku Žagarju. V prvem primeru prvostopenjsko sodišče o ovadbi odloča drugič, v primeru odškodninske tožbe pa bodo v Mariboru kmalu tekli že četrti krog. »Dokler ta dva postopka ne bosta končana, stečaja ne moremo zaključiti,« odgovarja Zavrlova. Medtem bodo stroški stečaja samo letos znašali 104.000 evrov.

Lani končali 962 stečajev

Tudi nedavni stečaji gradbincev, ki se še ne zdijo tako oddaljene zgodbe kot mariborski Tam, se vlečejo že v peto oziroma četrto leto. Vsi večji in zato medijsko najbolj izpostavljeni stečaji dajejo občutek, da so stečajni postopki nikoli dokončana zgodba. Pa vendar so stečajni upravitelji po podatkih Ajpesa lani zaključili 962 stečajev pravnih oseb ali nekaj deset manj, kolikor so prejeli novih primerov. Končal se je denimo stečajni postopek Primorja Holding, ki je bil v lasti vodilnih menedžerjev Primorja z Dušanom Črnigojem na čelu. Razmeroma hitro je bil zaključen tudi stečaj Industrije usnja Vrhnika. Po zadnjih podatkih Svetovne banke je lani povprečen stečaj v Sloveniji trajal 18 mesecev, njihovo trajanje se v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje in je manjše od evropskega povprečja, ki traja dve leti in in štiri mesece.

Uspešnost stečaja odvisna od kakovosti premoženja

»Če ima stečajni dolžnik v lasti nepremičnino na zanimivi lokaciji, bo upravitelj tako premoženje lahko hitro unovčil,« predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman pojasnjuje, da na čas stečajnega postopka vplivajo predvsem kakovost, vrsta in obseg premoženja. Tempo diktirajo tudi upniki, ki lahko vztrajajo pri višjih prodajnih cenah ne glede na daljše trajanje postopka. Nekaj pripomore zakonodaja, ki je po mnenju Zamana zelo birokratsko naravnana, nekaj pa je dodala zadnja gospodarska kriza, ki je ohromila trg. Največkrat pa gre razlog iskati v dolgih sodnih ali upravnih postopkih, ki spremljajo stečaj oziroma stečajno maso. »Najbolj problematični pri tem so postopki denacionalizacije,« pojasni sogovornik, ki medtem v svojih vrstah, torej med samimi stečajnimi upravitelji, njihovo aktivnostjo in menedžerskimi sposobnostmi, vzrokov za počasnost ne vidi. Se pa strinja, da je trajanje takega postopka za upnike, ki čakajo na izpolnitev svoje že davno zapadle obveznosti, v vsakem primeru predolgo. Četudi traja manj, kot je evropsko povprečje.