Na severnem Primorskem je po velikih stečajih Mipa, Lipe, Primorja, Mebla, ATC Kanina in drugih družb, v katerih je delo izgubilo več kot tisoč ljudi, zaznati okrevanje gospodarstva. Najboljše rezultate dosega avtomobilska industrija, pobira se tudi živilska. »Vzpon avtomobilske industrije v Evropi in nižje cene surovin so izboljšale dobičkonosnost proizvajalcev avtomobilskih komponent. Tudi živilska industrija počasi čuti večjo porabo slovenskih gospodinjstev. Gradbeni sektor pa deli usodo pomanjkanja javnih naložb,« razmere opisuje direktorica novogoriške enote Gospodarske zbornice Slovenije Nevenka Volk Rožič. Dodaja, da so podjetja letošnje dobre rezultate izkoristila za znižanje zadolženosti, medtem ko naj bi naložbe povečala v naslednjem letu.
Za odstotek so se letos v regiji povečali tudi plače in delež zaposlenih. Povprečna bruto plača v regiji znaša 1470 evrov, brez dela pa še vedno ostaja 10 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev ali blizu 5000 ljudi. Število brezposelnih se je v primerjavi z najkritičnejšim letom 2013 že zmanjšalo za okoli tisoč ljudi. Dobra napoved za prihodnje leto pa je tudi ta, da naj bi podobno kot letos podjetja poskrbela za okoli 400 novih delovnih mest.
Izvoz krepko nad uvozom
Severnoprimorska podjetja rešuje predvsem njihova izvozna naravnanost, saj izvozijo kar 40 odstotkov več blaga, kot ga uvozijo. Po dosedanjih podatkih bodo tamkajšnja podjetja v primerjavi z lanskim letom dosegla med šest in sedem odstotkov višjo rast izvoza. To jih uvršča nad slovensko povprečje, ki naj bi se letos ustavilo pri petodstotni rasti izvoza. Med največje izvoznike že vsa leta sodijo Kolektor, Letrika, Hidria, ITW Metalfleks. Njihovi največji izvozni partnerji so podjetja iz Italije in Nemčije, na tretjem mestu pa s precejšnjim zaostankom podjetja iz Francije.
S kar 17-odstotnim porastom števila prenočitev se letos lahko pohvalijo ponudniki turističnih storitev. V regiji bodo letos imeli okoli 600.000 nočitev, kolikor jih denimo ustvari zgolj Bled kot eden turistično najbolj obleganih krajev v Sloveniji. Volk-Rožičeva pojasnjuje, da je k dvigu pripomogla kombinacija promocije, povišanja zmogljivosti in povezovanje ponudnikov. Prav slednje ima po mnenju sogovornice še veliko prostora za izboljšanje rezultatov. »Bovec, Vipava, Brda, vsi smo eno,« meni.
Zanimanje italijanskih vlagateljev
Mnogi so upe za okrevanje Goriške polagali tudi v prihod tujega kapitala čez bližnjo mejo. Italijanski podjetniki se na Goriškem zanimajo predvsem za najem oziroma nakup skladiščnih in proizvodnih prostorov. Čez mejo jih že pregovorno usmerjata naša nižja cena delovne sile in ugodnejše davčno okolje. Največja težava pa je, da jim ne na obrtni in ne na gospodarski zbornici ne morejo na enem mestu postreči z aktualnimi podatki o prostih zemljiščih in nepremičninah. Podjetniki pa seveda pričakujejo hiter in ažuren odziv. Veliko si zato v zbornicah obetajo od nadgradnje vseslovenskega projekta Vse na enem mestu (VEM), ki naj bi ga država nadgradila tudi s konkretnimi podatki za morebitne tuje vlagatelje.
