Štirinajstega decembra lani je v begunski sprejemni center Dobova prispel papagaj nimfa, ki je utekel pred vojno v Afganistanu. Lepi ptič z značilno čopasto frizuro in rdečimi lici je v Evropo pripotoval v spremstvu afganistanske deklice Šokrije H., ki je že pet let njegova lastnica. Šokrija je v Dobovi povedala, da ga ima še od tedaj, ko je bil še v jajcu. V njeni oskrbi se je izvalil in sedečega na rokavu ga je nosila čez Iran, Turčijo, s čolnom do Grčije in naprej čez Balkan. Zgodba o sožitju dveh bitij bi se v Sloveniji skorajda končala. Policisti so morali v skladu z zakonodajo namreč obvestiti novomeško veterinarsko službo in ta je morala za ptiča odrediti karanteno.
Po novem letu prispela dva haskija
»To je bila naša naloga,« pravi direktor novomeškega območnega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan. »Evropska uredba za tako imenovane nekomercialne premike hišnih živali določa pogoje za vstop v EU. Brez ustrezne dokumentacije jih ne smemo spustiti naprej.« Države skrbi, da bi z živalmi v Evropsko unijo vstopile tudi živalske bolezni.
Begunska kriza je v Evropi sicer premaknila meje veljavnega prava – ob prihodu oziroma prehodu milijona migrantov so se nekatere članice EU dogovorile, da bodo odmislile običajne postopke in so vzpostavile poseben režim. A nihče ni računal, da bodo z begunci prihajale tudi domače živali. Teh nekateri begunci – ki svoje hišne ljubljenčke cenijo ravno toliko kot vsi drugi lastniki domačih živali – niso hoteli pustiti v vojni.
Število živali sicer ni veliko – v Dobovi so poleg papige doslej prestregli devet psov. Po novem letu sta prispela dva sibirska haskija. Za vsakega velja enako pravilo kot za »nebegunske« živali. »Naš inšpektor gre vedno, ko ga policija obvesti, da je prispela žival, v Dobovo in se z begunci pogovori. Predstavi jim tri možnosti, ki jih predvideva uredba: da se vrnejo v izvorno državo, kar seveda ni mogoče, da ostanejo v Sloveniji v karanteni, kjer se jih morebiti cepi in pripravi na nadaljnje potovanje, ali da se jih usmrti.« Tudi usmrtitev za lastnike živali ni sprejemljiva, pravi Podpečan. Takšne rešitve si niti malo ne želijo niti veterinarji sami. Podpečan pravi, da so vse postopke doslej podaljšali za toliko časa, da se je našla drugačna rešitev.
Nemčija je nepreverjene živali zavrnila
Begunci – po navadi gre za družine z otroki – se ob soočenju z naštetimi alternativami znajdejo v precepu. Transport v Nemčijo je nagel, v Sloveniji begunci ostanejo največ en dan. Pes mora v karanteni in postopkih preverjanja – odvisno od okoliščin in dokumentacije, ki jo ima – ostati od enega do treh mesecev. Psi beguncev iz Sirije denimo imajo določene dokumente in tudi podkožne čipe, a prihajajo iz države, ki jo EU zaradi bolezni, kot je steklina, šteje za nevarno. Nobenega psa, pa naj bo njegov status še tako urejen, ni mogoče kar tako spraviti v EU, pravi Podpečan. Ob tem se sprašuje, kako to, da jih niso ustavili že v Grčiji ali na Hrvaškem.
Pod določenimi pogoji bi se Slovenija sicer lahko dogovorila z Nemčijo, da bi živalim dovolili potovati naprej in bi jih potem ustrezno obravnavali Nemci. Vendar je Nemčija takšno možnost zavrnila, pravi Podpečan. Ločitev od lastnikov, ki morajo hitro naprej, sicer se tudi sami znajdejo v težavah, je potemtakem neizbežna. Priče obmejnih postopkov pravijo, da je pri tem pretočenih veliko solz.
Skrb za papigo in pse so prevzeli aktivisti društva ljubiteljev živali Animal Angels iz Trebnjega, ki so povezani s prostovoljci, ki pomagajo beguncem na južni meji. Njihova glavna naloga je zagotoviti denar za namestitev in veterinarsko obravnavo živali. To lahko stane več tisoč evrov, tolikšnih sredstev pa begunci nimajo. Država iz proračuna oskrbe živali ne plačuje in potem bi jih res (na stroške države) morali usmrtiti. »Ampak niti slučajno ne bi pustili, da jih usmrtijo,« je bila včeraj odločna predsednica društva Nataša Smolič. »Od beguncev dobimo njihove kontaktne podatke in se dogovorimo, da jim bomo živali dostavili, ko bodo dobili ustrezne papirje.« Begunci večinoma potujejo v Nemčijo na znane naslove, k sorodnikom, ali naslov sporočijo naknadno. »Kužke in papigo bomo poslali naprej,« je odločna Smoličeva. »Lastniki jih že nestrpno pričakujejo.« Ena od članic društva je včeraj sporočila, da trenutno za enega od psov iščejo možnost prevoza na Dansko.
»Po opravljenih postopkih, testiranjih krvi, morebitnem cepljenju in karanteni dobijo živali evropski potni list in se lahko svobodno gibljejo,« se je nasmejal Podpečan. »Potem so celo bolj svobodni od njihovih lastnikov,« je dodal. Lastniki namreč kot prosilci za azil – dokler trajajo njihovi postopki – ne morejo prosto potovati po EU. Njihovi postopki, v katerih jim oblasti lahko tudi odvzamejo potne listine, trajajo dlje kot postopki za njihove živali. Torej so kužki prej na svobodi.
V društvu Animal Angels za zdaj nastanitev in obravnavo živali plačujejo s pomočjo donacij. Po spletnih omrežjih trenutno zbirajo manjkajoči denar za nastanitev živali v pasjem zavetišču. Na spletni strani Facebooka so ob tem objavili sliko begunskega otroka s kužkom v naročju. »Izgubili so vse, razen njih. Kdo smo mi, da jim vzamemo še najboljše prijatelje?« so pripisali.
