Če bi se izpolnile nekoč izrečene napovedi in obljube, bi bila gradbena dela v najbolj razvpiti mariborski jami že v polnem teku, jeseni 2017 pa bi v študijske klopi sedla prva generacija študentov »ameriške univerze«. Vendar se je tako kot večina drugih tujih investicij, s katerimi se je hvalil župan Andrej Fištravec, razblinila tudi tista v novo visokošolsko ustanovo, umeščeno na lokacijo Mariborskega kulturnega središča Maks.
Dokončno postaja dejstvo, da sirski poslovnež Hilal Arnaout v Maksovi luknji ne bo sezidal 20-milijonske novogradnje, v kateri naj bi deloval nov izobraževalni zavod. Najprej je projekt zamrznil Arnaout, ministrstvo za okolje in prostor pa je kmalu zatem ugotovilo, da je prostorski načrt, s katerim je občina šla na roko naložbeniku, nezakonit in neustaven.
Nezakoniti odpustki s parkirnimi prostori
Kljub številnim opozorilom stroke, da je predlagani akt nezakonit, sta mestna uprava in županova koalicija decembra 2014 po hitrem postopku sprejela spremembe podrobnega prostorskega načrta. Te so dovolile Arnaoutovemu podjetju Ebla gradnjo visokošolskega kompleksa, ki ponuja osemkrat manj parkirnih prostorov, kot jih zahteva krovni prostorski načrt. Na tak način bi si Arnaout občutno pocenil gradnjo.
Na ministrstvu za okolje in prostor so ugotovili, da je bila občinska usluga nezakonita in neustavna, ker je preglasila hierarhično višjo urbanistično zasnovo Maribora iz leta 2001, v kateri je zapisano, da mora visokošolska novogradnja zagotoviti en parkirni prostor na tri študirajoče. Barbara Radovan, generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanje, je zato pozvala občino, naj v roku 30 dni, to je najkasneje do sredine julija, razveljavi sporni člen v prostorskem načrtu, ki je je dovoljeval, da se bi na 18.000 kvadratnih metrih pozidanih površin uredilo le 105 parkirnih prostorov. Moralo pa bi jih biti vsaj 833.
Preverili smo, ali je občina izpolnila zahtevo ministrstva. Izkazalo se je, da je (še) ni. »Zadeva je trenutno še v postopku in bo predvidoma končana v prvem četrtletju 2016,« so nam odgovorili. Kaj je v minulih mesecih počela občina, je razjasnil odgovor ministrstva. »Mestna občina Maribor se je pozivu odzvala in zagotovila, da bo navedeni člen razveljavila septembra,« so zapisali. Vendar obljube ni izpolnila. Devetega novembra je znova pisala ministrstvu. Sporočila je, da ne bodo razveljavili le spornega člena, temveč kar ves prostorski načrt. Napovedana ameriška univerza bo tako izbrisana iz mestnih gradbenih načrtov. Kakšna pozidava bo v bodoče dopustna na tem območju, nismo izvedeli.
Na občini še verjamejo v novo univerzo
Sirski podjetnik, ki živi v Kuvajtu, očitno ni nikoli mislil resno z gradnjo 20 milijonov evrov vrednega poslopja, temveč je gradbeno jamo slovitega Mariborskega kulturnega središča (Maks) odkupil od občinskega podjetja Zim najbrž tudi zaradi drugih, ta čas še nedoločljivih interesov.
Zdaj je investitor postregel z novim izgovorom, zakaj je ameriška univerza obstala na mrtvi točki. »Do nedavnega smo projekt aktivno pripravljali,« pravi Arnaout. »Kot veste, bi velik del potencialnih študentov prihajal iz arabskih držav. Njim trenutno ni enostavno vstopiti ali se socializirati v Evropi. Zaradi migrantske krize, s tem povezanim javnim mnenjem ter celotno politično situacijo v Evropi sem se odločil, da bomo projekt začasno ustavili, dokler se ne bo situacija popravila.«
V Fištravčevem županstvu še vedno upajo, da bo Arnaout ustanovil izobraževalno ustanovo za petične študente z Arabskega polotoka. Po njenih informacijah je investitor pooblastil osebo v Mariboru, ki ta projekt izvaja v njegovem imenu. Skušal naj bi ameriško univerzo umestiti v katerega izmed že obstoječih objektov v Mariboru. »V Mestni občini Maribor bomo vsekakor veseli, če bo projekt izpeljan, saj bo univerza dopolnila izobraževalne institucije v mestu in privabila tuje študente,« so zapisali.
Arnaout je Maksovo gradbeno jamo odkupil za komaj 610.000 evrov, pri čemer je treba upoštevati, da je Zim že plačal komunalni prispevek v vrednosti 260.000 evrov. Stečajni upravitelj Zima Igor Gorše je v prepričanju, da je bilo zemljišče prodano prepoceni, saj naj bi bilo vredno vsaj 1,1 milijona evrov, vložil tožbo zoper tedanjega direktorja Franca Bebra in člane Zimovega nadzornega sveta. Okrožno sodišče v Mariboru je novembra zavrnilo Goršetove tožbene zahtevke, upravitelj pa je že napovedal pritožbo na višje sodišče.
