Z veseljem so dijakinje, dijaki, profesorji pred šolo stopili pred poseben plakat, ki so ga odnesli v Bischofshofen in tam proslavili zmago bivšega dijaka Petra Prevca in uspeh njihovega sošolca Domna ter seveda s ponosom ugotovili, da so (bili) vsi slovenski skakalci na tej zgodovinski tekmi dijaki njihove gimnazije. Gimnazija Franceta Prešerna deluje v sklopu Državnega panožnega nordijskega centra Kranj in je pravo gnezdo mladih orlov, ki v skakalnem športu vse bolj uveljavljajo tudi to uspešno povezavo šolanja in športa.
Po zgledu Avstrije in Nemčije je Kranj uveljavil slovensko pot do uspehov s šolanjem na Prešernovi gimnaziji in skakalnico na Gorenji Savi kot temeljema za resno strokovno in pedagoško delo. Kot nam je povedala ravnateljica Mirjam Bizjak, so ponosni na uspehe športnikov, saj ti pomembno vplivajo na motivacijo dijakov. Dijakinja Neja Čirič je strnila vtise skupine, ki je bila še kako glasna v Avstriji: »Navijali smo za naše, bilo je nepozabno doživetje, ker je bilo med nami precej takih, ki smo skoke prvič videli v živo.«
Tehtnica in kalorije
Temelje za vzgojo mladih športnikov na Gimnaziji Franceta Prešerna, ki od leta 2003 sodeluje s panožnim nordijskim centrom, je postavila upokojena ravnateljica takratne ekonomske šole Marija Simčič, tudi sama dolga leta aktivna v smučarskem skakalnem športu. Ni čudno, da nad novimi rodovi dijakov in skakalcev bedi zdaj bivši skakalec Sašo Komovec, ki nam je skupaj s profesorjema Anžetom Štucinom in Robertom Kaštrunom predstavil vlogo šole v procesu nastajanja športnih asov na skakalnih smučeh.
Trenutno je na šoli 27 mladih skakalcev in 3 skakalke. »Center je mogoč zaradi sodelovanja med Smučarsko zvezo Slovenije in šolo, ki zagotavlja dodatne kadre za mlade športnike in seveda prilagojen proces šolanja. V zadnjem času opažamo vse večji napredek tudi pri izobraževanju, bivši skakalci, kot so Mitja Mežnar, Matej Drinovec in drugi, so tudi po koncu športne kariere zelo uspešno nadaljevali šolanje. Sicer pa k nam prihajajo dijaki iz vse Slovenije, ker center ponuja odlične pogoje tako za šport kot šolanje. Od Velenja, Zagorja, Zreč, Logatca, Ponikev in tudi iz Rateč v bližini Planice so naši dijaki, ki jih seveda uspehi, kot je zmaga Petra Prevca, navdušujejo.«
Žiga Jelar iz Besnice pri Kranju zaključuje šolanje na gimnaziji, kjer je dijak tudi najmlajši bratov Prevc, Domen. Slok fant značilne postave za skakalce je zelo zadovoljen s šolo, v prihodnje bi želel študirati marketing. Je eden najbolj nadarjenih mladincev skupaj z Borom Pavlovčičem iz Rateč in imeli smo kar srečo, da smo ga našli pri pouku. »Skakalci smo ogromno odsotni, zato je izrednega pomena, kako nam pri tem pomaga šola. Sam sem polovico pouka odsoten, a to ni ovira,« pravi mladenič, ki sodi v prihodnost našega skakalnega športa, ki ga je navdušil kot otroka: »Pri treh letih sem bil na smučeh, kmalu začel graditi male skakalnice, z nasveti mi je pomagal stric, trener Matjaž Zupan, in tako je bila tudi izbira šole logična.«
Žiga pravi, da so zahteve modernega skakalnega športa hude: pomembna je suha vadba poleti, vsak dan je treba na tehtnico in tudi kalorije je treba šteti: »Teža je pomembna, vse bolj tudi oprema in tako lahko rečem, da talent samo nadgradi delo in trud v skakalnem športu.« Njegov vodnik skozi šolanje in šport, profesor Komovec, pa dodaja, da je vse bolj pomembna psihična stabilnost in nove generacije naših skakalcev se po tem odlikujejo. »Gre za vse bolj zrele športne osebnosti in med njimi vidimo tudi bodoče trenerje in nasploh ljudi, ki jim bo šport pomagal tudi na drugih področjih,« poudarja Komovec.
Domen počistil razred
Da so bili nekoč skakalci znani tudi kot težavni v šoli in nasploh samosvoji, drži. Sedanji kranjski prešernovci so drugačni. Ko so nedavno sošolci 16-letnemu Domnu ob uspehih v članski konkurenci pripravili malo zabavo v razredu ob vrnitvi s tekme, slavljencu ni bilo po koncu sprejema težko tudi počistiti po razredu. »Skakalni šport je postal izredno zahteven in zato smo veseli, da naši dijaki ob športnih uspehih pokažejo prave osebne lastnosti, tudi izobrazba jim vse več pomeni,« trdijo pedagogi, ki bodoče ase po osnovni šoli v okviru državnega centra v Kranju vzgajajo potem, ko do 14. leta vadijo v klubih. Naš način dela z vedno več uspehi kaže, da je bil trud šole in športne zveze podlaga za slovensko pot do svetovnih uspehov, kjer pa so pogoji na moderni šoli kot je gimnazija Franceta Prešerna toliko bolj pomembni.
