Aktualno ministrsko ekipo je doletela druga interpelacija. Po neuspešnem poskusu Slovenskih demokratov, da bi iz vlade odšla notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, sta tokrat Nova Slovenija in SDS združili moči proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu. A možnosti, da bi ga njuni očitki odnesli z ministrskega položaja, tako rekoč ni.
Tako po ocenah v koalicijskih vrstah kot tudi v delu opozicije je interpelacija namreč »vsebinsko slabo pripravljena«. Mnogi očitki na račun Erjavca in slovenske zunanje politike so po besedah naših sogovornikov upravičeni, vendar v besedilu niso niti konkretizirani niti dovolj argumentirani. Tako se na primer do vlade zelo kritični člani poslanske skupine nepovezanih poslancev pod interpelacijo niso želeli podpisati. Po besedah njenega vodje Bojana Dobovška so ocenili, da »gradivo ni tako močno, da bi lahko to interpelacijo izpeljali«, prav tako Erjavec po njihovem prepričanju ni najšibkejši člen vlade.
Eni mu očitajo prorusko, drugi proameriško držo
Čez večji del interpelacije se vleče očitek, da slovenska zunanja politika zanemarja sodelovanje z ZDA (»Odnosi z ZDA so, milo rečeno, pomanjkljivi.«) in se predvsem posveča odnosom z Rusko federacijo. »Po neposrečenem arbitražnem sporazumu med slovensko in hrvaško vlado (Pahor-Kosor), ki se je sprevrgel v sramoten zaplet s sodiščem in sosednjo državo, se je Slovenija približevala velikima silama Ruski federaciji in Kitajski,« so nezadovoljni v NSi in SDS. Erjavec je te očitke zavrnil. »Upoštevamo sankcije, poskušamo pa ohranjati tudi gospodarske odnose z Rusijo. Če bi jih prekinili, ne vem, kaj bi rekli v Novem mestu. Večina Krkinega izvoza je namreč usmerjena prav v Rusijo,« je dejal. Nasprotno kot SDS in NSi pa v Združeni levici ocenjujejo, da gre politika Karla Erjavca preveč »v smeri proameriških interesov«.
Prav tako se po navedbah vlagateljev interpelacije Slovenija z »več vneme« posveča odnosom z balkanskimi kot pa odnosom s srednjeevropskimi državami. »V bistvu nas zunanja politika, ki smo ji v zadnjih štirih letih priče s strani ministra Karla Viktorja Erjavca, vodi v oddaljevanje od partneric EU, Nata in zahodne skupnosti,« poudarjajo v desnosredinskih opozicijskih strankah. Glede na to, da kot sporno izpostavljajo delovanje Erjavca v zadnjih štirih letih, jim v koalicijskih vrstah odgovarjajo, da torej njihova kritika leti tudi na slovensko zunanjo politiko v času druge Janševe vlade, ki je oblast prevzela v začetku leta 2012.
Očitki o nepriznanju Palestine
SDS in NSi očitata Erjavcu tudi neukrepanje proti diplomatom, ki so »zagrešili hude nepravilnosti in finančne malverzacije«, pa tudi klientelistično kadrovanje oziroma uvajanje političnih kriterijev na MZZ. Vendar ob tem nista navedli nobenih konkretnih primerov, temveč zgolj citat Dimitrija Rupla, ki se je moral pred dvema letoma upokojiti, o spornem kadrovanju vlade. V NSi odsotnost konkretnih primerov pojasnjujejo z besedami, da mnogi dokumenti nosijo oznake interno. Napovedujejo pa, da bodo s podrobnejšimi podatki postregli na seji državnega zbora.
Zlasti očitkov v interpelaciji, ki se nanašajo na transparentnost in korupcijo, po prepričanju v ZL ni mogoče kar zavreči. Zato njihovi poslanci interpelaciji ne nasprotujejo, prav tako naj je tudi ne bi podprli. Predvsem pa se jim zdi problematično, da Erjavec ni uresničil obljube o priznanju Palestine. Nepovezanega poslanca Janija Möderndorferja pa čudi, da neizpolnjevanje obljube glede priznanja Palestine Erjavcu očitata prav desnosredinski stranki, ki sta takšnemu dejanju najbolj nasprotovali.
Erjavec ravnanje NSi povezuje z napovedjo Primčeve stranke
Poleg slabo spisane interpelacije naši sogovorniki kot razlog, da se Erjavcu glasovanja v državnem zboru ni treba bati, navajajo tudi njegovo politično težo. Je namreč predsednik druge največje vladne stranke, katere odhod iz koalicije bi pomenil konec sedanje vlade. Prav tako ne gre spregledati, da je DeSUS v sedanjem mandatu mnogo bolj konstruktiven koalicijski partner, kot je bil v preteklih vladah. Po mnenju mnogih tudi zato – česar si Erjavec nikakor ne želi –, da bi na oblast ponovno prišel prvak SDS Janez Janša. »Interpelacija proti Erjavcu je priložnost za vlado, da postane še trdnejša,« je celo mogoče slišati v največji koalicijski stranki SMC.
Erjavec včeraj z ostrimi ocenami na račun vlagateljev interpelacije ni varčeval. Da se je zanjo odločila Nova Slovenija s podporo SDS, pripisuje predvsem notranjepolitičnim razmeram oziroma napovedi ustanovitve nove stranke Aleša Primca, ki naj bi posegla tudi po volilcih NSi. »Interpelacija je bolj rezultat strahu Nove Slovenije. Če ne bodo poskrbeli za svojo pozornost, bodo doživeli usodo ljudske stranke. Karl Erjavec pa je seveda zanimiva tarča.«
Zunanji minister je interpelacijo označil za pamflet očitkov. Čudi se, da je njen nosilec predsednik parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Jožef Horvat, ki je ves čas hvalil slovensko zunanjo politiko, nazadnje tudi na letošnjem diplomatskem posvetu. Do preobrata je po Erjavčevih ocenah verjetno prišlo tudi zaradi vladne podpore Danilu Türku za generalnega sekretarja OZN.
»Upam, da bo Nova Slovenija z interpelacijo uspela. Če ne bo, bo to namreč pomenilo, da so nogometno moštvo, ki daje avtogole in ne golov,« Erjavec ni mogel iz svoje kože. Dodal je retorično vprašanje, kaj bi Nova Slovenija počela v vladi, če v opoziciji ne zna izpeljati preprostega projekta interpelacije.
