Gospod Erjavec, arbitražno sodišče je pred dnevi sporočilo, da bo predsednik sodišča imenoval oba manjkajoča arbitra. Ste zadovoljni s takšno odločitvijo?

Takšno odločitev sem pričakoval. Pričakujem, da bo predsednik arbitražnega sodišča oba arbitra imenoval čim prej, s čimer bodo izpolnjeni pogoji, da se postopek nadaljuje. Sodišče je že napovedalo, da bo preverilo okoliščine domnevnega prisluškovanja našemu arbitru in naši uslužbenki ter enostranski odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma. Ne smemo tudi pozabiti, da je ravno arbitražni sporazum Hrvaški omogočil vstop v EU.

Kaj lahko Slovenija naredi, če Hrvaška ne bo upoštevala odločitve arbitražnega sodišča?

Ko bo arbitražno sodišče sprejelo arbitražno sodbo, bo natančno znano, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna sodba bo postala del mednarodnega prava in bo zavezujoča za obe strani. Glede na to, da je bil arbitražni sporazum podpisan pod okriljem Evropske unije, pričakujemo, da bo tudi evropska komisija odločno podpirala implementacijo arbitražne odločitve. Prepričan pa sem, da bi tudi v primeru, da Hrvaška od arbitražnega sporazuma ne bi enostransko odstopila, na njeni strani nastale težave pri implementaciji arbitražne sodbe.

Lahko arbitražna afera vendarle vpliva na odločitev arbitražnega sodišča in ta ne bo takšna, kot jo je v pogovorih s Simono Drenik napovedal Jernej Sekolec?

Prepričan sem, da omenjeni dogodki ne morejo vplivati na odločitev arbitražnega sodišča. Arbitražni sodniki so visoko usposobljeni mednarodni pravniki. Verjamem, da bo njihova odločitev temeljila na pravni argumentaciji ter na dokumentih in zagovorih, ki so jih dali naši odvetniki in strokovnjaki, ki so sodelovali v postopku.

Rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da je arbitražna afera močno zmanjšala vašo priljubljenost, pojavljajo pa se tudi številni pozivi, da odstopite z ministrskega mesta. Boste odstopili?

V rokah predsednika vlade je, da oceni mojo objektivno oziroma subjektivno odgovornost.

Tudi vi jo lahko ocenite in se odločite za odstop.

Ne, ne bom odstopil. Razlogov za to ni. Z domnevnimi stiki med našo agentko in arbitrom nisem bil seznanjen in so bili ti zame presenečenje. O svojih občutkih, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem, sem na velenjski televiziji govoril na osnovi pogovorov z našimi odvetniki. Svoj optimizem sem izrazil na osnovi pravne argumentacije, ki jo je o stiku z odprtim morjem pripravila naša odvetniška skupina. In ne nazadnje: določitev stika Slovenije z odprtim morjem je v arbitražnem sporazumu zapisana kot naloga, ki jo mora opraviti sodišče.

Ko so me poklicali novinarji in mi povedali, da ima Hrvaška posnetke, na katerih naj bi se celo jaz pogovarjal z našim arbitrom, je bila moja prva reakcija, da to ni mogoče. Ocenil sem, da gre za čas kislih kumaric, za hrvaško predvolilno kampanjo.

Torej zaradi zapleta z arbitražnim sporazumom ne boste odstopili?

Ne. Gospoda Sekolca sem srečal le na končnem zagovoru pred arbitražnim sodiščem v Haagu, z njim pa nikoli nisem govoril. Prav tako ne vem, zakaj bi moral jaz nositi odgovornost za odstop Ronnyja Abrahama. Šlo je za sodnikovo avtonomno odločitev, ki jo obžalujem. Na neki način bo to, da bo predsednik sodišča imenoval nova arbitra, v še večji meri zagotovilo enakost strank v postopku.

Vam gospa Drenikova ni nikoli omenila, kaj ji je takratni arbiter Sekolec zaupal glede poteka arbitražnega postopka?

Nikoli.

Imate kakšne informacije o tem, ali obstajajo posnetki drugih pogovorov, povezanih z arbitražnim postopkom? Morda tudi prisluhi vašim pogovorom?

Ne, o tem pa se veliko špekulira. Iz določenih krogov sem izvedel, da sem bil ves čas tarča prisluškovanja nekaterih služb, ki so me želele ujeti pri takih pogovorih. O podrobnostih seveda ne morem govoriti.

Pa vas niso ujele? Se niste po telefonu pogovarjali nič takšnega, da bi zdaj zaradi tega slabo spali?

Moj moto je, da govoriš po telefonu samo tisto, kar bi tudi javno povedal.

Rekli ste, da sami ne boste odstopili, lahko pa vas k temu pozove premier Cerar. Vam je premier to možnost kdaj omenil?

Ko sem se vrnil z dopusta, sem imel sestanek s predsednikom vlade. Njegovo prvo vprašanje je bilo, ali sem bil z domnevnimi pogovori med Sekolcem in Drenikovo seznanjen oziroma ali sem morda celo sam dal tovrstna navodila. Povedal sem mu, da z njimi nisem bil seznanjen in da nisem dal nobenih navodil, zato se ne čutim odgovornega.

Je bil premier zadovoljen s temi pojasnili? Vam ni omenil, da bi morali prevzeti odgovornost?

Ne, res pa je, da sva se več pogovarjala o tem, kako ukrepati v nastali situaciji.

Pravite, da je v zadnjem času ogromno napadov na vas. Kdo je po vašem mnenju v ozadju teh napadov?

Menim, da želi vodja opozicije Janez Janša uresničiti svojo napoved ob razglasitvi volilnih rezultatov, da sedanja vlada ne bo zdržala leto dni in da bomo kmalu imeli še ene predčasne volitve. Očitno se arbitražni dogodek izkorišča predvsem za napade name, saj bi zrušenje mene kot zunanjega ministra pomenilo erozijo vlade. Vlada, v kateri niso vsi predsedniki koalicijskih strank, je gotovo oslabljena. Končna tarča pa nisem jaz, temveč premier. A nekje je treba začeti. Najmočnejši člen te vlade in koalicije je gotovo DeSUS. Naša stranka zagotavlja 46. glas in tega se vodja opozicije dobro zaveda. Če bo os med SMC in DeSUS destabilizirana, bo vlada oslabljena.

Ali obstaja možnost, da bi se z zunanjega ministrstva preselili na čelo kakšnega drugega resorja ali parlamenta?

Nadaljevati je treba tako, kot smo začeli, in premagati vse te viharje. Neokusno bi bilo, če bi predsednik državnega zbora postal zunanji minister, jaz pa predsednik parlamenta; to ne pride v poštev. Prav tako ne pride v poštev menjava ministrskih mest. Večkrat sem že povedal, da ni ključno to, da sem minister. Moja motivacija je, da vlada dobro dela, da ji pomagam s svojimi izkušnjami in še zlasti da uresničujemo program DeSUS. Da bodo upokojenci dobili regres, da bodo pokojnine usklajevane, da bomo ustanovili demografski sklad.

Premier je na novinarsko vprašanje, ali bo zahteval vaš odhod, pred dobrim tednom dni odgovoril: »O tem morda kdaj drugič.« Iz tega odgovora je mogoče sklepati, da bi se z veseljem odrekel vašemu sodelovanju v vladi, a ga skrbi, da bi s tem ogrozil obstoj koalicije.

Kaj je s tem odgovorom mislil, morate vprašati premierja. Sam sem povedal, da bom v primeru, da bo ocenil, da sem objektivno odgovoren, sprejel njegovo odločitev.

Bi sami odstopili ali bi počakali, da premier predlaga vašo razrešitev?

Sam bi odstopil. Nepotrebno bi bilo zaradi tega imeti izredno sejo državnega zbora. Situacija je zdaj drugačna, kot je bila v času Pahorjeve vlade, ko je šlo za kante. Mimogrede: te še danes niso rešene.

Vaš odhod iz vlade bi, kot ste dejali, povzročil njeno erozijo. Torej bi Janši z njegovo napovedjo o predčasnih volitvah lahko uspelo in bi na njih morda celo zmagal. In vi bi verjetno spet vstopili v Janševo vlado.

Naj najprej povem, da ne bom rušil sedanje vlade. Niti v primeru, da bi Cerar zahteval moj odstop. DeSUS se bo v sedanji koaliciji še naprej trudil uresničiti svoj program. Premier mora oceniti, ali me še potrebuje v vladi ali ne. Možnosti, da bi DeSUS vstopil v morebitno Janševo vlado, pa ni in tega se vodja opozicije dobro zaveda. Zato poskuša vse, da bi oslabil mene in DeSUS.

Zakaj ne dopuščate možnosti, da bi bil DeSUS v koaliciji z SDS? Po volitvah stranke pogosto hitro spremenijo svoje mnenje.

Bil sem v dveh Janševih vladah in ne bi želel še v tretjo.

Doslej se je vseskozi poudarjalo, da je DeSUS Karl Erjavec. Bi lahko ob nadaljnjem padanju vaše priljubljenosti stranka morda ugotovila, da ji vi nižate rating?

V desetletni zgodovini vodenja DeSUS sem že večkrat padel z raznih lestvic, stranki so javnomnenjske raziskave kazale manj kot odstotek podpore. Ob takšnem medijskem udaru, kot ga doživljam zadnje tri mesece, so ljudje zmedeni. A DeSUS ima svojo stalno bazo, jaz pa svoje stalne volilce. Proti meni so v glavnem tisti, ki me tako in tako ne marajo. Glede naše priljubljenosti se torej ni treba prav nič bati. Iz sedanjih zrežiranih afer bomo izšli še močnejši – tako kot sem še iz vsake afere do zdaj. DeSUS je motnja v političnem sistemu.

Koga motite? No, prvaka SDS ste že večkrat omenili.

Motimo vse stranke. Vse bi lažje dihale brez nas.

Ste bili v DeSUS zaradi arbitražne afere in zaradi zadnjih rezultatov javnomnenjskih raziskav deležni kakšnih kritik?

Ne, v DeSUS imam močno podporo, kar se je pokazalo tudi na nedavnem sestanku izvršnega odbora. Napadi name se jim zdijo povsem nerazumljivi. Tudi če pogledate poročila o nadzoru na veleposlaništvih...

Mislite, da je tudi v ozadju te zgodbe Janša?

Ne, ampak tudi ta poročila se zlorabljajo; skuša se prikazati, da na MZZ delamo slabo. Nadzori potekajo od leta 2009, vsako veleposlaništvo zelo podrobno pregledamo in ukrepamo. Če natančno preberete poročila, vidite, da je finančno-materialno poslovanje na večini veleposlaništev v skladu s predpisi. Zdaj se ustvarja vtis, da je vse narobe. Veleposlaniku Geržini se očita, da je uporabil svoje zasebno vozilo za službene poti. A v njegovem ravnanju ni bilo nič nezakonitega: imel je potne naloge, vabila, poti so bile opravljene. O tem, ali je bilo njegovo ravnanje dejansko negospodarno, sem naročil natančen izračun.

Boste predlagali spremembe seznama kandidatov za veleposlanike?

Dogovor je, da bo vlada obravnavala informacije iz poročil o nadzoru in ocenila, ali obstajajo razlogi, da se kakšno imenovanje ustavi. Osebno menim, da v poročilih, ki se nanašajo na kandidate za veleposlanike, ni ugotovitev, ki bi povzročile, da ti ne bi mogli biti imenovani. Poročila niso nova, nekatera datirajo v leto 2009, novo je zgolj to, da so postala javna.

V zvezi z zgodbo o veleposlanikih ste dolgo molčali. Nekateri so vaš molk razumeli kot dokaz, da vas zunanje ministrstvo in diplomacija sploh ne zanimata.

Večina mojega časa je namenjena zunanji politiki in diplomaciji. Bolj upravičeno bi mi lahko v DeSUS očitali, da se nimam časa ukvarjati s stranko.

Predsednik države je zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju veleposlanikov. Je to mogoče razumeti kot nezaupnico diplomaciji, je morda usmerjeno proti vam?

O tem morate povprašati predsednika republike. Pogovarjal sem se z njim in dejal je, da ne gre za nezaupnico meni; želel je, da bi vlada še enkrat preverila, ali poročila o nadzoru kakor koli vplivajo na imenovanja. Mislim pa, da bi Pahor lahko zadevo izpeljal diskretneje. Zdaj se namreč ustvarja vtis, da so vsi postopki ustavljeni.

Pričakujete vročo politično jesen?

Zame je bilo vroče že poletje, nedvomno pa bo vroča tudi jesen.

Katere teme bodo najbolj vroče?

Sprejemanje proračuna bo gotovo naporno, kar je pokazala že zadnja vladna seja. Pričakujem tudi, da bo opozicija proti meni vložila interpelacijo. Zelo nenavadno bi bilo, da tega ne bi storili. Zame bi bila interpelacija dobra priložnost, da bi tudi v neposrednem televizijskem prenosu odgovoril na vse očitke.

Je zaradi arbitražne afere in drugih zgodb ter padanja priljubljenosti vaša moč zagotavljanja denarja za upokojence in MZZ oslabljena?

Ne. Mojo moč določa volilni rezultat. In DeSUS ima enajst poslancev.