Italija se je včeraj uvrstila na vse daljši seznam držav, ki naj bi načrtovale ponovni mejni nadzor na svojih notranjih schengenskih mejah. Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera naj bi uradni Rim takšen nadzor za zdaj vzpostavil zgolj na meji s Slovenijo. Namera, da bi italijanska policija spet začela pregledovati dokumente potnikov, naj bi bila posledica povečanega števila nezakonitih prehodov migrantov s slovenskega ozemlja v Italijo. Teh naj bi bilo tudi do 400 na teden, je poročal časnik.
Italijansko notranje ministrstvo nam te številke včeraj do zaključka redakcije ni potrdilo. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, ali in zakaj načrtujejo ponovni nadzor mejnih prehodov.
Vendar je pozno zvečer italijanski notranji minister Angelino Alfano pisanje Corriere della Sera demantiral. »Italija nima namena zamrzniti schengenskega sporazuma in tudi ne uvesti nadzora na meji s Slovenijo,« je dejal, kot je poročal Primorski dnevnik iz Trsta. Njegovi dobro obveščeni novinarji so zapisali, da bi se Alfano za zanikanje lahko odločil zaradi »pritiska iz Slovenije«.
Slovenska policija pa je zanikala informacijo o 400 nezakonitih prehodih na teden: »Navedbe enega od italijanskih časnikov smo preverili pri italijanskih organih, ki so nam zagotovili, da navedbe v časopisu ne držijo.«
V Sloveniji informacij nimajo
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je zatrdil, da so na italijanskem zunanjem ministrstvu zanikali, da bi takšno število migrantov prehajalo iz Slovenije v Italijo. Glede načrtovanja mejnih kontrol pa naj bi zagotovili, da vse ostaja, kot je bilo doslej. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pojasnil, da ima tudi Slovenija pripravljene nove ukrepe, ki pa jih bo sprožila le pod določenimi pogoji. Do njihove aktivacije bi prišlo, če bi begunski val ostal enak ali postal intenzivnejši oziroma bi se zmanjšala zmožnost sprejemanja beguncev v Nemčiji, Avstriji in drugih državah na severu. Uvajanja nadzorov na notranjih schengenskih mejah po Evropi Šefic ni opredelil kot razlog, da bi prišlo do zmanjšane zmožnosti držav za sprejem beguncev.
Vnovični nadzor Italije na meji s Slovenijo, tudi če bi bil uveden, še ne bi pomenil, da bi naša država utegnila postati »ozemeljski žep«, na katerem bi lahko bilo ujetih več tisoč beguncev. To bi se zgodilo šele, če bi se spremenila politika »odprtih vrat« Nemčije in Avstrije. Ukrep Italije, če bi bil kdaj dejansko uveden, bi pomenil le omejevanje nezakonitih prehodov meje migrantom iz Slovenije. Vnovičnega mejnega nadzora na prehodih s Francijo, Švico in Avstrijo za zdaj v Italiji še ne načrtujejo. Veliko migrantov, ki prispejo na Apeninski polotok, se namreč iz Italije naprej odpravi proti Franciji in drugim državam zahodne Evrope.
Če že, naj bo nadzor na schengenski meji
Na Primorskem so napoved ponovnih kontrol na mejnih prehodih z Italijo včeraj sprejeli v skrbeh za prihodnost. »V tem ni nič dobrega,« je dejal župan Nove Gorice Matej Arčon. »Varnostni vidik bi sicer lahko razumeli, a če že, bi morali nadzor uvesti na zunanji schengenski meji, ne pa na notranjih mejah.« Arčon meni, da bi bilo zaradi mejnih kontrol manj gostov, turistov iz Italije, pa tudi, da bi meja vplivala na gospodarstvo. »Italijanski podjetniki so v zadnjem času pri nas odprli nekaj podjetij, ljudje imajo službe na obeh straneh meje in predvsem Italijani hodijo v Slovenijo tudi po nakupih.«
Arčon zatrjuje, da na obmejnem področju ni nihče opazil, da bi migranti prehajali mejo iz Slovenije v Italijo. Res je sicer, da je v italijanski Gorici, uradno ali neuradno, v improviziranih kampih nastanjenih nekaj skupin migrantov, ki čakajo na rešitev prošenj za azil. A dosedanja poročila so kazala, da so ti prišli v Italijo prek sredozemskega morja, večinoma iz Libije.
Kdor hoče, se bo znašel
»V Evropi se na žalost nismo ničesar naučili,« je včeraj dejala Nadja Velušček, goriška kulturnica in ustvarjalka dokumentarnega filma Moja meja (Kinoatelje). Citirala je zgodovinska pričevanja pisateljev o razdoru med narodi, fašizmu, nacionalizmu in uničevalni moči bodečih žic. Meja je na goriškem območju povezana z resentimenti. »Ko me je rodila, je moja mama ostala dve leti ujeta na drugi strani meje. Svojo nono sem prvič videla pri dveh letih, pa smo bili le deset kilometrov narazen,« pravi Veluščkova. Spominja se tudi večera, ko je jugoslovanska vlada uvedla visoke denarne depozite za prehod meje in je število prehodov omejila. Ta ukrep, ki je dejansko pomenil, da so bili ljudje ujeti v Jugoslaviji, je bil po spominu Veluščkove zelo boleč. »Vsi, ki smo imeli na drugi strani meje svoje življenje, svoje ljubezni, smo bili osebno prizadeti. Nihče, ki tega ni doživel, ne more razumeti, kako boleče meja zareže v zasebno življenje. Politiki, ki sprejemajo ukrepe, ne vedo ničesar.« Vendar, pravi Veluščkova, življenje vedno najde pot. »V času mejnih kontrol smo se tudi znašli in mejo smo bili velikokrat prisiljeni prestopiti nezakonito. Danes ni nič drugače. Kdor je na begu in bo želel priti na zahod, bo splezal tudi na Sabotin in bo tam prestopil mejo. Meje ne rešijo ničesar.«
Ukrepi od Švedske do Avstrije
Tako kot v nekaterih drugih evropskih državah se tudi v sosednji Avstriji krepi pritisk na vlado, naj določi letno zgornjo mejo sprejemanja beguncev, hkrati pa uvede tudi začasne mejne nadzore na svojih južnih mejah. Medtem ko zahteva za določitev zgornje meje beguncev prihaja iz koalicijske ljudske stranke (ÖVP), pa so zahteve za vzpostavitev vnovičnega začasnega nadzora na meji z Italijo in tudi Slovenijo močne predvsem iz opozicijske desničarsko-populistične stranke svobodnjakov (FPÖ). Pri svobodnjakih vnovično uvedbo mejnega nadzora z Italijo argumentirajo z opozorili, da Tirolska ne sme postati »sprejemni center« za begunce, če bi Nemčija zanje zaprla svoje meje. Iz vrst humanitarnih aktivistov so sicer včeraj prišle informacije, da Nemčija v Avstrijo vrača vse begunce, ki ne želijo zaprositi za azil v Nemčiji (ampak si želijo nadaljevati pot proti severu).
Zaradi uvedbe vnovičnih mejnih nadzorov na švedsko-danski in dansko-nemški meji bo danes v Bruslju izredni sestanek notranjih ministrov Danske, Švedske in Nemčije s komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopolousom. Na njem naj bi razpravljali o novih mejnih nadzorih, za katere evropska komisija po prvih ocenah sicer pravi, da so v skladu s schengenskim zakonikom. V komisiji so pojasnili, da je namen srečanja izboljšati koordinacijo med omenjenimi državami, da bi zmanjšali migracijski pritisk predvsem na severnem koncu begunske poti. »Schengen je pod pritiskom. Delamo na tem, da bi situacijo z nizom ukrepov ponovno normalizirali. A nimamo čarobne paličice,« se je včeraj slikovito o stanju schengenskega režima izrazil glavni govorec evropske komisije Margaritis Schinas.
Na vse pogostejše uvajanje novih mejnih nadzorov na notranjih schengenskih mejah se je odzval tudi predsednik države Borut Pahor. Vzpostavitev nadzora na mejah sicer razume kot prehoden ukrep, hkrati pa zanj ne predstavlja nič dobrega, čeprav to še ne pomeni, da je s schengnom dokončno konec. Po Pahorjevi oceni morajo vse države, ki v obstoju schengna vidijo rešitev za prihodnost EU, nadaljevati prizadevanja za oblikovanje skupne evropske begunske politike, sicer se bo nadaljeval nenavdušujoč trend, da bodo države same skrbele za varnost na svojih mejah.
Meta Roglič, Uroš Škerl Kramberger, Aleš Gaube
