Haptoclone sestavljata dve komori. V prvi je objekt, v drugi pa hologram tega objekta. Če se uporabnik skuša dotakniti hologramske preslikave, lahko to po zaslugi ultrasoničnega tlačnega sevanja dejansko začuti.

Kot navajajo novinarji, ki so imeli priložnost napravo že preizkusiti, je občutek holograma precej realističen. Novinarka portala Gizmodo je denimo na podlagi dotika razbrala, da je bil hologramski objekt v resnici narejen iz napihljive plastike, kar se je izkazalo za pravilno ugotovitev – dotikala se je namreč napihljive žoge.

Naprava deluje na podlagi varne oziroma nizke ravni ultrasoničnega sevanja, kar pomeni, da je njeno delovanje še precej omejeno, posledično se hologramov lahko dotikamo zgolj na rahlo. Do konkretnega držanja v dlaneh ali česa podobnega je še dolga pot. Omenjena tehnologija je namreč še v zgodnjih fazah razvoja, vsekakor pa na široko odpira vrata možnostim, ki bi lahko v prihodnosti popolnoma spremenile način, kako ljudje dojemamo resničnosti.