Plačilo 43 milijonov evrov, ki jih Slovenija po odločitvi arbitražnega sodišča v Washingtonu dolguje Hrvatski elektroprivredi (HEP) zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) med julijem 2002 in aprilom 2003, želi vlada Mira Cerarjavsaj deloma prevaliti na državna elektroenergetska podjetja.

Na včerajšnji dopisni seji je namreč ministrstvoma za infrastrukturo in za finance naložila, da morata v dveh mesecih pripraviti vse potrebne ukrepe za povračilo tega zneska od podjetij, ki so imela v takratnem obdobju ekonomske koristi od prodaje električne energije iz krške jedrske elektrarne. To posledično pomeni, da bodo v vladi začeli preučevati temelje za vložitev regresnega zahtevka. Z njim bi država po tem, ko bo nakazala 43 milijonov evrov za plačilo škode, obresti in stroškov postopka na račun HEP, ta denar vsaj deloma izterjala iz slovenske elektroenergetike.

Arbitražni poraz, ki ga ne želi plačati nihče

S to možnostjo so predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, že pred dnevi na sestanku seznanili tudi predstavnike Elesa, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energije. Po naših informacijah naj bi na ministrstvu za finance (vodi ga Dušan Mramor) že pripravili prvi razrez delitve stroškov. Okoli devet milijonov evrov naj bi iz proračuna prispevalo ministrstvo, še enkrat toliko pa naj bi vlada našla s prerazporeditvami med resorji. Preostanek, torej okoli 26 milijonov evrov, naj bi plačala energetska podjetja.

Toda vprašanje, kdo bo državi povrnil ta znesek, za zdaj ostaja odprto. Kot smo neuradno izvedeli, bi po prvotnem predlogu ministrstva 26 milijonov evrov v celoti plačal Eles. V približno istem času je namreč od nuklearke za nazaj prejel nakazilo podobne velikosti. Leta 2002, ko je Slovenija zaradi zamude pri ratifikacije meddržavnega sporazuma o NEK Hrvaški od tam prenehala dobavljati električno energijo, pa je bila slovenska polovica nuklearke že v lasti podjetja Eles Gen. To je bilo v izključni lasti Elesa, ki se je na prelomu stoletja na veliko ukvarjal s trgovanjem z električno energijo.

Mervar: S takratnimi posli nimamo nič

Toda na Elesu za to ne želijo niti slišati. »Z obdobjem, na katerega se nanaša predmet arbitraže, Eles ni imel nič. Res je, da je Eles Gen prevzemal slovenski del električne energije, a količine, na katere se nanaša arbitraža, je prodajal HSE. Poleg tega se Eles od leta 2001 sploh ni ukvarjal s prodajo električne energije, saj je bil preoblikovan v sistemskega operaterja, ki je zadolžen le za upravljanje prenosnega omrežja. Ves denar, ki smo ga prejeli od nuklearke, pa smo vložili v dokapitalizacijo Eles Gena,« je včeraj poudaril generalni direktor Elesa Aleksander Mervar.

Na HSE, ki je takrat trgoval s »hrvaško« električno energijo, odločitve vlade včeraj niso komentirali. Iz virov blizu skupine, ki jo vodi Blaž Košorok, pa smo izvedeli, da utegnejo tudi tam morebitnemu regresnemu zahtevku ugovarjati. To naj bi utemeljili z razlago, da so sami trgovali le s polovico količin iz hrvaškega dela NEK, saj so preostanek prodajale distribucije. »V ta osir vlada ne želi dregniti, saj so v petinski zasebni lasti, kar bi družbam lahko prineslo odškodninske zahtevke,« nam je včeraj dejal vir blizu HSE. V holdingu naj bi nasprotovali tudi prepričanju, da so v letu 2002 in 2003 v teh poslih ustvarili visoke dobičke, saj da so hkrati s kupovanjem poceni električne energije ustrezno zniževali tudi cene za kupce.

HEP in protislovja energetike

V vsakem primeru bi plačilo 26 milijonov evrov pomenilo velik udarec tako za državni proračun kot za obe družbi, še posebno za HSE, ki se v tem trenutku ukvarja z refinanciranjem posojil, najetih za kreditiranje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Eles je lani ob 147 milijonih evrov prihodkov ustvaril dobrih enajst milijonov evrov dobička. Ob dejstvu, da družba prihodke dobiva tudi z omrežnino za prenosno omrežje, ki jo plačujejo porabniki električne energije, tako ni mogoče izključiti, da bo vlada težave z iskanjem denarja skušala salomonsko reševati tudi z njenim dvigom.

Za zdaj ni jasno, v kakšnih kombinacijah za plačilo tega denarja je družba Gen Energija, ki se je do leta 2006 imenovala Eles Gen. Ta je na ravni skupine letos ustvarila okoli 18 milijonov evrov dobička, zato ostaja odprto vprašanje, ali bo država pokrivanju arbitražnega zahtevka prilagodila tudi dividendno politiko do te družbe. S tem bi država padla v novo energetsko protislovje. Gen Energija, lastnica polovice trgovske skupine Gen-I, bi namreč neposredno subvencionirala HEP, ki se v zadnjih mesecih zanima za odkup druge polovice Gen-I od Petrola. Direktor Gen Energije Martin Novšak za komentar ni bil dosegljiv.

Primož Cirman