Dean Bombač je s 73 zadetki na desetih tekmah drugi strelec evropske lige prvakov, pred njim je le Danec Mikkel Hansen (PSG, 75). »Res je to moja najboljša sezona v dosedanji karieri, a ne le zaradi doseženih golov. Razlogov je več, v igri pa je glavni ta, da mi je dal španski trener Juan Carlos Pastor skoraj neomejeno svobodo v igri. Neomajno mi zaupa, jaz pa njemu. Dal mi je tudi drugačen pogled na rokomet, razmišljanje o njem, drugačne so priprave na tekmo... Poleg tega sem tudi jaz osebnostno in igralsko dozorel ter imam več izkušenj,« pojasnjuje dolgolasi Dean Bombač. Njegovi dolgi lasje so posledica stave z rokometašem Vasjo Furlanom: ta mu je že pred leti obljubil, da mu bo plačal dopust, če se Dean leto dni ne ostriže. Dean se ni ostrigel, a je vseeno ostal brez dopusta, od takrat pa ima tudi dolge lase.
Po sezoni odhaja iz Szegeda
Predvsem po njegovi zaslugi si Pick v ligi prvakov deli tretje mesto v skupini B z Rheinom Neckarjem, pred njim sta le Barcelona in Kielce, za njim Vardar. »Pričakoval sem takšen naš vrhunski dosežek. Jasno mi je bilo, da so Španci in Poljaki po kakovosti pred nami in da sta prvi dve mesti 'rezervirani' zanje. Prav tako mi je bilo jasno, da se bomo z Nemci in Makedonci borili za tretje mesto in da so Montpellier, Kristianstad in Kolding trije najslabši v skupini,« priznava Koprčan, Pick pa si je že skoraj zagotovil napredovanje v osmino finala.
Po tem, ko sta zapored propadla dva njegova nekdanja kluba (Cimos, beloruski Dinamo Minsk), je začasno zatočišče našel v francoski ekipi Aix, nato pa je odšel v mesto, znano po slastnih ogrskih salamah. »Tam je vse super, na igrišču in zunaj njega. Ljudje so sproščeni, tako kot mi Primorci, nikomur se nikamor ne mudi, vse poteka brez pretresov. Dveletna hči Emma je v vrtcu, s Tjašo, nekdanjo odbojkarico, sva poleti postala mož in žena,« je zadovoljen Bombač, ki z družino in psičko živi v vrstni hiši. Prej so živeli v stanovanju, a je pasji lajež občasno motil sosedo in selitev je bila najboljši izhod. A Dean po sezoni zapušča Szeged in odhaja v Kielce, kjer igra Uroš Zorman: »Pogodbo za naprej že imam podpisano. Če ne bo kakšnega dramatičnega preobrata, odhajam iz Picka, čeprav me želijo Madžari na vsak način zadržati.«
Šok po padcu iz anatomije
Rokometno pot je začel v Kopru, oče in mama sta mu ves čas stala ob strani, a v srednji šoli ga je vseeno doletela huda kazen. Vpisal se je na zdravstveno šolo, v drugem letniku pa se je po neuspešnem popravnem izpitu iz anatomije odločil, da šolo obesi na klin in se posveti rokometu. Mami je novico sporočil tako, da je naredil zgoščenko s fotografijami sebe in svojega idola Ivana Balića. Za kazen ga je mama vrgla iz stanovanja in je začasno (za dva meseca) odšel živet k dedku in babici. V članski ekipi Kopra je debitiral pri 15, 16 letih, po bankrotu kluba pred leti pa je zdaj novi z imenom Koper 2013 že tretji v slovenski ligi: »V Kopru mladi radi igrajo rokomet, potenciala je veliko in v klubu se dobro dela. Ljudje ga prav tako radi gledajo, dokaz za to pa je, da ima Koper najboljši obisk domačih tekem v celotni ligi. Že pred sezono sem napovedal, da bo med šestimi najboljšimi v Sloveniji. Zelo mlado ekipo uspešno vlečeta naprej veterana Uroš Rapotec in Jure Vran, najpomembneje pa je, da klubu na vsak način uspe zadržati 'mulce' v svoji ekipi, ne pa, da jih poberejo Celje, Gorenje ali kdo drug.«
Svetovno prvenstvo v Katarju je bilo njegovo prvo veliko tekmovanje, selektorja Borisa Deniča pa je nekaj kasneje zamenjal Veselin Vujović. »Vsak, ki pride, prinese novo filozofijo, poglede in razmišljanja. Vujović je zabaven, šaljiv, včasih na treningu deluje tudi zelo ostro in glasno. Ima veliko energije, karizmo, močna čustva. Pri njem gre za mešanico resnosti in šaljivosti, za zdaj pa ta kombinacija odlično deluje,« meni Bombač, ki je bil v izboru največjega rokometnega portala Handball Planet izbran za drugega najboljšega srednjega zunanjega igralca na svetu v letu 2015. Kljub številnim poškodbam, ki krojijo sestavo reprezentance pred bližnjim EP, ima na Poljskem visoke cilje: »Moj osebni cilj je kolajna. Kot človek in športnik moraš vedno razmišljati le o najvišjih ciljih. Če si bomo zastavili cilj priti iz skupine, nam ne bo uspelo niti to. Ne smemo si dovoliti, da bi del igralcev razmišljal o kolajni, del pa le o tem, da prilezemo iz skupine. Če pride do tega, bomo hitro in s sklonjenimi glavami odšli domov.«
