Tega računalniško nimamo 100-odstotno pokritega. Še zlasti ne pri zapletenih zadevah, kot so na primer ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, beneficirana doba, prišteta doba, vdovske pokojnine, pokojnine po posebnih predpisih, kjer je treba gledati za 20, 30 let nazaj, različne mednarodne zadeve. V zapletenih primerih morajo strokovni delavci pravilno tolmačiti zakonodajo in se odločati, kakšne podatke bodo vnašali v računalnik.
Toda v konkretnem primeru, ki smo ga objavili v Dnevniku, je napako zaznala bralka.V tem primeru je šlo za spregled. Napako bi ugotovili v reviziji, kamor gredo vsi prvi zahtevki za vse pokojnine.
Lahko zagotovite, da revizija tudi resnično najde vse napake?Tega ne morem zagotoviti in tudi nihče ne bi mogel, seveda pa se vseskozi trudimo, da napak ne bi bilo.
Če pravilno sklepam, so napake predvsem posledice tega, da smo zakonodajo prevečkrat spreminjali?Ne le spremembe zakonodaje, tudi razne ustavne odločbe imajo za posledico vse večji obseg dela. Ob tem smo morali osem let zniževati število zaposlenih. Dodatna obremenitev zaposlenih so med drugim tudi izračuni o višini pokojnin in datumu izpolnitve pogojev. Ponekod jih zavarovanci dobijo šele, ko gredo v pokoj, pri nas pa nekateri zahtevke za izračun vlagajo kar na vsake pol leta.
Preidimo na drugo temo. Pokojninska reforma je obljubljala ustavitev padanja pokojnin, te pa se, kot kaže statistika, še naprej znižujejo. Z 62,1 odstotka povprečne neto plače v letu 2012 je povprečna starostna pokojnina letos padla na 60,9 odstotka.Ustavitev nadaljnjega padanja pokojnin smo zagotovili s spremembo vrednotenja pokojninske dobe, ki je ugodnejša kot prej, in ugodnejšim načinom določanja valorizacijskih količnikov. Da se pokojnine še naprej znižujejo, je rezultat več dejavnikov. Tega, da zadnji dve leti ni bilo usklajevanj pokojnin, da se zaradi ukinitve dodane dobe za študij upokojujejo predvsem tisti z nižjo izobrazbo in nižjimi plačami, pa tudi tega, da se je obdobje za izračun pokojninske osnove podaljšalo z 18 na 24 let.
Kdaj se bo padanje pokojnin ustavilo?Če bo prišlo do dviga plač in usklajevanja in če se bo povečevala povprečna pokojninska doba ob upokojitvi.
Skoraj vsak tretji upokojenec mora preživeti mesec z manj kot 500 evri pokojnine. Kljub tako slabemu gmotnemu položaju država upokojencem ne dovoli, da bi hkrati delali in imeli polno pokojnino. Po novem zakonu bodo lahko prejeli največ 75 odstotkov pokojnine, če bodo ob tem delali dve uri na dan.Nekateri predlogi so predvidevali polno pokojnino za vse, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe in starost 60 let. Temu sem nasprotoval, saj sistem takega stroška ne bi vzdržal. Strinjal pa sem se s predlogom, da bi lahko polno pokojnino prejemali zasebniki po starosti 63 let in 40 letih pokojninske dobe in vsaj enim zaposlenim. Čeprav so ti dejansko posebna kategorija, na Ekonomsko-socialnem svetu do takšnega kompromisa ni prišlo.
Statistika kaže, da je reforma prinesla počasnejšo rast upokojencev. Leta 2011 se je število starostnih upokojencev povečalo za 4,8 odstotka, lani je bila rast le še 2-odstotna.Res je, rast se je upočasnila. Bomo pa rast števila upokojencev imeli tudi v prihodnje. Zdaj se namreč upokojuje tako imenovana baby boom generacija, v javnem sektorju poteka prisilno upokojevanje, število zaposlenih se na tako imenovani mehki način še naprej zmanjšuje tudi v gospodarstvu.
Še en podatek bode v oči. Pri ženskah rasteta tako upokojitvena starost kot upokojitvena doba, medtem ko pri moških ne. Ženske delajo torej vse dlje in gredo v pokoj vse starejše, njihova slabša polovica pa ne. Zakaj se to dogaja?To se dogaja zato, ker gredo lahko moški v pokoj še vedno pod pogoji, ki so veljali po stari zakonodaji, ki so za moške celo ugodnejši kot pred letom 2000. Za ženske so se pogoji dvigovali in četudi se upokojijo po prejšnji zakonodaji, je ta starost višja. Zdaj se po novi zakonodaji dejansko upokojujejo tisti, ki so mlajši vstopili v sistem pokojninskega zavarovanja in imajo 40 let delovne dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Tisti, ki so študirali, bodo ob odhodu v pokoj že starejši.
Slovenska stroka ocenjuje, da je pokojninski sistem vzdržen vsaj še do leta 2020...Tudi mi smo stroka. Po naših ocenah morda še kakšno leto dlje.
Kar pomeni, da nova reforma za zdaj še ni potrebna?Tako je.
Zakaj potem na primer OECD pravi, da je pokojninska reforma nujna?Oh, govorijo kar nekaj. Nekaj pač morajo govoriti, saj gre za zelo velik sistem, na katerem je mogoče z raznimi ukrepi doseči prihranke. OECD dela projekcije do leta 2060, ki lahko kažejo trende, ne pa točnega stanja. V Sloveniji pokojninski sistem spreminjamo na približno 10 let, zato vemo, da se te projekcije ne bodo uresničile.
Kako je to mogoče, saj imate vsi enake podatke o javnofinančnih in demografskih gibanjih pri nas. Govorijo v prazno ali na pamet?Ocene na temelju istih podatkov bodo vedno različne – nekdo bo rekel, da so razmere stabilne, drugi, da je treba v reformo takoj, tretji pa, da je reforma potrebna čez 10 ali 15 let. Odvisno je, kako gledaš. Tudi za zadnjo reformo nekateri pravijo, da je kozmetična, drugi, da je radikalna.
Ampak tale vaša izjava pri ljudeh ne more vzbujati zaupanja.Seveda ne, se strinjam. Zato sem tudi rekel na prvem sestanku skupine, ki pripravlja Belo knjigo, da je potrebno zelo paziti, da ne bo šla kakšna nepotrebna bombastična izjava v javnost.
Se bojite, da bi se znova zgodil naval upokojevanja, kakršen je bil pred zadnjo reformo?Če ne bo nespametnih oziroma neprevidnih izjav, paničnega odhoda v pokoj ne bo. Ljudi ne smemo več prestrašiti.
Ste se o tem, da se ne sme strašiti ljudi, pogovarjali tudi s predstavniki finančnega ministrstva?Seveda. A jaz ne morem govoriti ministru Mramorju, bolje rečeno, te prilike sploh nimam, kaj naj izjavlja. No, lahko pa povem, da sem rekel nekdanjemu ministru Gaspariju, ko je govoril o starostni meji 65 let, da je naredil veliko škodo v javnosti, saj so vsi ljudje mislili, da bodo morali do tega leta delati. Tudi mediji ste pri tem zelo pomembni in včasih ste tudi vi odgovorni, da so ljudje po nepotrebnem zbegani. Potem naše strokovno pojasnjevanje nič ne zaleže, ker je seme negotovosti že zasejano.
Prvak DeSUS se zavzema za to, da bi regres dobili vsi upokojenci. Kakšno je vaše stališče do tega?Trdim, da letni dodatek sploh ni pravica, ki bi morala biti v sistemu. To je socialni korektiv, ki bi ga morali urediti drugače. Mislim, da bi si morali bolj prizadevati za usklajevanje pokojnin kot za letni dodatek.
Torej ste proti takšnemu nabiranju političnih točk, kot se ga gre Karl Erjavec z zahtevami po regresu.Po eni strani se ne strinjam z njim, po drugi pa Erjavca razumem, ko govori, če smo našli denar za petmilijardno dokapitalizacijo bank, bomo pa še sto milijonov za letni dodatek, ki marsikateremu upokojencu z nizko pokojnino pomeni zelo veliko.
Vrnimo se k reformi. Kaj storiti v prihodnjih letih in kaj narediti pri reformi?O čem se bomo pogovarjali? O podaljšanju starosti do 67. leta, daljši pokojninski dobi in daljšemu obdobju za izračun pokojninske osnove. Tu ni kaj filozofirati, vprašanje je le, kakšno bo prehodno obdobje. Tudi nekatere druge države imajo že uzakonjeno delo do 67. leta, a bo to ponekod prišlo v veljavo šele po letu 2030. Pomembno bi tudi bilo, da bi bil enkrat za spremembo zakon sprejet nekaj mesecev pred uveljavitvijo, da bi ljudje vedeli, kaj jih čaka. S tem bi tudi preprečili hipne odločitve za upokojitev. Za zavod bi to pomenilo, da bi se lahko pravočasno in učinkoviteje pripravil na izvajanje sprememb. Upam, da bomo to enkrat le dočakali.
Kaj menite, kdaj bomo morali delati do 70. leta?Meni ne bo treba, sem letnik 1961. Bomo videli, kakšen bo razvoj. Če bo prišel samo promil Kitajcev, bo aktivnega prebivalstva več kot dovolj.
