A rumena majica je tudi past. V zadnjih desetih letih so le trije tekmovalci turnejo tudi osvojili, potem ko so v Oberstdorf prišli kot vodilni v svetovnem pokalu: Avstrijca Gregor Schlierenzauer (2012) in Thomas Morgenstern (2010) ter Čeh Jakub Janda (2005), ki si je zmago razdelil s Fincem Jannejem Ahonenom. Izzivu nista bila kos niti večkratna olimpijska prvaka, štirikratni Švicar Simon Ammann in dvakratni Poljak Kamil Stoch. Zlasti Avstrijci so mojstri, kako iz anonimneža narediti šampiona (Stefan Kraft, Thomas Diethart, Wolfgang Loitzl), zato so vladarji turneje zadnjih sedem let. Nemci in Avstrijci prednost domačega tekmovališča izkoriščajo tudi za umazane trike, da zmedejo konkurenco. Ko je leta 1996/97 Primož Peterka kot edini Slovenec doslej postal kralj turneje, niso izbirali sredstev, da so prekinjali in razveljavljali serije, a ga niso zmedli.
Pred slabima dvema desetletjema je imela Slovenija le izjemnega posameznika Peterko, tokrat pa ima moštvo, ki bo ščitilo hrbet prvemu pilotu zračne eskadrilje. Če je Peter Prevc stalnica, je pravi šok za konkurenco meteorski vzpon med elito njegovega šestnajstletnega brata Domna. Najstnik ima izjemen občutek, da se po odskoku hitro postavi v položaj za let, saj ima eno najboljših skakalnih tehnik v karavani. Izkušena Jurij Tepeš in Robert Kranjec kot rojena letalca morata ujeti formo za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih sredi januarja na Kulmu, kjer Slovenija pričakuje dve kolajni. V ozadju je mladi val z Anžetom Laniškom, Anžetom Semeničem in Tilnom Bartolom, ki so tako zaostrili konkurenco, da v reprezentanci zaradi skrhane forme ni prostora za Jerneja Damjana in Jaka Hvala, ki sta že zmagovala na tekmah svetovnega pokala.
Medtem ko so bili uspehi alpske smučarke Tine Maze, biatlonca Jakova Faka in deskarja na snegu Žana Koširja plod zasebnih ekip, so dosežki skakalcev produkt sistema, v katerem so povezali srednjo šolo in skakalnico v Kranju. Z moderno Planico so dobili najboljše možne pogoje, zato morajo postati najboljši na svetu. Ključni trenutek je bil pred petimi leti, ko je bil za selektorja imenovan Goran Janus, za mnoge tedaj izhod v sili. V primerjavi s predhodniki je povečal obseg dela, v ekipo vnesel zmagovalno miselnost, mirnost, dvignil samozavest do neba in uvedel načelo poštenosti pri izbiri ekip. Predvsem pa ga sploh ne zanima, kaj počne konkurenca, ker je prepričan o zmagovalni formuli svojih metod dela.
