Včeraj nas je poklicala gospa, ki se z medom že več let oskrbuje pri istem čebelarju iz okolice Vrhnike. Ko je iz medijev izvedela za nelegalno proizvodnjo pripravkov iz strupenih kemikalij za zdravljenje čebel v Čebelarstvu Debevec na Vrhniki, ga je vprašala, pri kom kupuje zdravila. Prostodušno ji je priznal: »Pri Debevcu.« Gospa se je zato za pomoč obrnila na nas. »Kaj naj storim z medom, je varen za uživanje ali ne?« jo zanima. Odgovor še zdaleč ni preprost.
S kozarcem najprej v laboratorij?
Če bi gospa poslušala le prvega varuha varne hrane, veterinarja in direktorja uprave za varno hrano dr. Janeza Posedija, bi med brez skrbi zaužila, saj direktor po tistem, ko so analizirali med in satje z medom vsega dvajsetih čebelarjev, ki so se z zdravili oskrbovali pri Debevcu, zagotavlja, da je varen ves slovenski med. Toda zdravnik dr. Miran Brvar, vodja centra za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru, kot smo že poročali, trdi nasprotno. Da je treba proizvode tistih čebelarjev, pri katerih so v medu ali satju odkrili ostanke kemikalij, zavreči, saj niso varni za uživanje. Zaskrbljena gospa iz uvoda bi najbolj verodostojen odgovor dobila, če bi med odnesla na analizo v laboratorij. Toda ali je to naloga porabnikov ali vendarle ponudnikov medu?! Navsezadnje ena analiza po naših informacijah stane približno toliko kot deset ali dvanajst kozarcev medu.
Znano je, da so inšpektorji pri nekaterih čebelarjih, ki so uporabljali Debevčeve palčke za zatiranje varoj, v medu odkrili ostanke amitraza (ta kemikalija je sicer dovoljena pri proizvodnji zdravil za čebele), v satju tudi klorfenvinfosa, ki je prepovedana in zelo strupena kemikalija. Kaj pomeni z vidika varnosti hrane eno odkritje in kaj drugo, smo vprašali strokovnjaka za varno hrano dr. Andreja Kirbiša, dekana ljubljanske veterinarske fakultete. »Ostanki amitraza so bili pod dovoljenimi mejami, tako da tak med načeloma je primeren za prehrano, večje vprašanje pa je vsebnost klorfenvinfosa, ki je prepovedan in ga v živilih ne bi smelo biti. Resda je bil klorfenvinfos v preiskovanih vzorcih ugotovljen le v satju, ne pa tudi v medu, vendar je bilo preverjeno majhno število vzorcev in dokler ne naredimo ustreznega monitoringa na večjem številu vzorcev, ne moremo z gotovostjo govoriti, da je ta med varen,« poudarja Kirbiš in dodaja, da je klorfenvinfos prepovedana kemikalija, ki ne sme zaiti v prehransko verigo. Dodatna težava je, da nekateri čebelarji prodajajo tudi med v satju, ki je pravi delikatesni posladek, namenjen žvečenju. Vprašanje za direktorja Posedija: Je res varen ves slovenski med?
Čebelarji ne marajo izobraževanj
Kirbiš o varnosti medu pravi: »Med čebelarjev, ki sledijo napotkom veterinarske stroke in so uporabljali registrirana ter preverjena zdravila, je zagotovo varen. Tega pa žal ne moremo trditi za med čebelarjev, ki uporabljajo ali so uporabljali pripravke s črnega trga.« Dekan veterinarske fakultete tudi meni, da bi bila za resnejšo analizo stanja slovenskega medu potrebna poglobljena analiza večjega števila naključnih vzorcev, kar mora odreti uprava za varno hrano. »Potrebno bi bilo tudi dodatno vzorčenje pri odjemalcih spornih 'palčk' in na podlagi tega narediti analizo tveganja,« ocenjuje Kirbiš.
Kritičen je tudi do odnosa čebelarjev. Navaja, da imajo njihovi veterinarji, ki so pristojni za zdravstveno varstvo čebel, slabe izkušnje. »Nekateri čebelarji se obnašajo, kot da smo veterinarji njihovi sovražniki, ne poslušajo nasvetov, ne upoštevajo navodil in ravnajo po svoje. Poleg tega, da ne uporabljajo uradno registriranih in preverjenih zdravil, se tudi zelo redko udeležujejo strokovnih izobraževanj, ki jih organizira veterinarska fakulteta oziroma nacionalni veterinarski inštitut. Lani se je izobraževanj s področja čebelarstva udeležilo le 1700, predlani pa celo samo tisoč čebelarjev, čeprav vemo, da jih je v Sloveniji registriranih več kot deset tisoč. V preteklih letih, ko je nabavo zdravil proti varozi še sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, se je dogajalo celo, da so čebelarji vzeli zdravila, niso pa jih uporabljali. To spet kaže, da so verjetno uporabljali pripravke, ki so jih dobili na črnem trgu ali prek nelegalnega uvoza. Poudariti je treba, da veterinarska stroka skrbi za zdravstveno varstvo čebel, kamor sodijo predpisovanje veterinarskih zdravil, svetovanje in izobraževanje s področja zdravstvenega varstva čebel. Za izvajanje pa je odgovoren nosilec živilske dejavnosti, v našem primeru čebelar,« sklene Andrej Kirbiš.
