Le slaba polovica slovenskih čebelarjev zdravila za zatiranje zajedalca varoja kupi pri veterinarjih oziroma v veterinarskih ambulantah. Večina se jih oskrbuje na črnem trgu. Številni so jih, kot so razkrili inšpektorji za varno hrano, nabavljali v ilegalnem laboratoriju Čebelarstva Debevec, še več naj bi podobne preparate, kot jih je nudil Marko Debevec, kupovali pri ilegalnem proizvajalcu v Zagrebu, nekatere slovenske čebelarje so tudi cariniki že zalotili, da po najrazličnejše zvarke hodijo čez mejo, zlasti v Beograd. Ker nihče ne ve natančno, kakšne kemikalije vsebujejo neregistrirani pripravki, je toliko bolj presenetljivo, da državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša, direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč trdijo, da je ves slovenski med varen. Kaj so hoteli s tem posredno sporočiti čebelarjem? Naj za zdravljenje čebel uporabljajo, kar jim je ljubo, saj neregistrirani pripravki in strupene kemikalije očitno nimajo nikakršnega vpliva na čebelje proizvode in zdravje ljudi?!

»Hinavščina in sprenevedanje«

Za zdravstveno varstvo čebel skrbijo veterinarji nacionalnega veterinarskega inštituta, ki čebelarjem tudi priskrbijo zdravila za zatiranje varoj – tako kemična kot sonaravna. Čebelarji so se zadnja leta pritoževali, da so jim ta zdravila težko dostopna, zato jih od letos prodajajo tudi zasebne veterinarske ambulante. Lani je registrirana zdravila prevzela le približno tretjina vseh čebelarjev, letos nekoliko več. »Prodaja zdravil za poletno/jesensko zatiranje v letu 2015 je bila za okoli trideset odstotkov večja v primerjavi z letom 2014, prodaja zdravil za zimsko zatiranje pa je bila večja za okoli tri odstotke. Čeprav je bil odziv čebelarjev letos večji – tudi zaradi izločitve ilegalne trgovine v juliju –, so večino čebeljih družin še vedno zdravili z nedovoljenimi pripravki, zato z odzivom nikakor ne moremo biti zadovoljni,« priznavajo na nacionalnem veterinarskem inštitutu.

Milan Vajda, čebelar in odvetnik kazensko ovadenega Marka Debevca, je prepričan, da v Sloveniji vlada velika hinavščina ter da se veterinarska stroka, državni uradniki in čebelarske organizacije že petnajst let sprenevedajo. »Dejstvo oziroma ironija je, da so bili pripravki Marka Debevca edini učinkoviti, medtem ko so bili preparati, ki so ji predpisovali veterinarji, neučinkoviti. Kdor jih je uporabljal, so mu čebele propadle,« trdi Vajda.

Čebelar mora biti stalno pozoren na razvoj varoj

Na nacionalnem veterinarskem inštitutu odgovarjajo, da so v Sloveniji čebelarjem na voljo vsa zdravila, ki so registrirana pri nas, pa tudi tista, ki so registrirana v Evropi in jih v Slovenijo vnesejo s posebnim dovoljenjem agencije za zdravila in medicinske pripomočke. »Med zdravili, ki jih uporabljamo pri nas, je nekaj takih, ki vsebujejo sintetične akaricide (flumetrin, amitraz, kumafos), in taka, ki vsebujejo organske kisline (mravljinčna, oksalna) ali eterična olja (predvsem timol). Vsa ta zdravila so različno učinkovita. Pri sintetičnih akaricidih je učinkovitost odvisna od stopnje odpornosti varoj na posamezno učinkovino, ki se je razvila kot posledica dolgotrajne ali nepreudarne rabe te učinkovine. Pri organskih zdravilih vplivajo na učinkovitost številni dejavniki, kot so vremenske razmere v času zdravljenja, tip panja, moč in vitalnost čebelje družine, način uporabe zdravila in podobno,« so nam pojasnili na veterinarskem inštitutu in dodali, da gre v primeru registriranih zdravil za uporabo odmerkov, ki ob pravilni uporabi ne puščajo nedovoljenih ostankov v čebeljih pridelkih.

Veterinarji hkrati opozarjajo: »Mora pa biti čebelar stalno pozoren na razvoj varoj v čebeljih družinah, redno mora ugotavljati stopnjo napadenosti in pravočasno ukrepati. Če uporabo zdravil kombinira še z nekaterimi tehnološkimi ukrepi, ki se uporabljajo v ta namen, je učinkovitost povsem zadovoljiva. Številni čebelarji, tako pri nas kot po svetu, z nekaj več vloženega truda zelo uspešno čebelarijo izključno z uporabo organskih kislin za zatiranje varoj. Seveda pa ob uporabi teh zdravil ni dovolj le enkrat na leto in brez vsakršnega nadzora varoj vstaviti zdravila v panje in pričakovati uspeh, kot je želja večine čebelarjev in kar je omogočala uporaba strupenih ilegalnih pripravkov.«