Športni copati že od začetka 19. stoletja, ko je na sceno stopil Converse z znamenitimi visokimi supergami all star, niso samo športni rekvizit, ampak predvsem modno obuvalo. Že leta 1920 je ameriški košarkar Chuck Taylor postal prva modna ikona in promotor športnih copatov, ki so v 50. letih prejšnjega stoletja z Jamesom Deanom in Marlonom Brandom ter v osemdesetih z Michaelom Jordanom in rapovskimi zvezdami postali najbolj množično nošeni čevlji. Tudi pri nas že več let športni copati niso v uporabi samo za športnorekreacijske namene, ampak predvsem kot trendovski čevelj za vsakdanje opravke, šolo, službo pa tudi za bolj ekskluzivne družabne dogodke. Tudi prodaja gre v to smer, saj šestdeset odstotkov kupcev športne obutve svojih čevljev nikoli ne uporablja za športnorekreacijske podvige.
Na podelitev oskarjev v smokingu in športnih copatih
Zato jih razvijajo in izdelujejo ne samo firme, ki jih poznamo kot izdelovalce športne opreme, ampak tudi najprestižnejši modni oblikovalci, kot so Armani, Kenzo, Hugo Boss, Valentino in drugi. Športni copati niso več samo stvar športa ali ulice, ampak tudi stvar prestiža. Valentinove superge stanejo tudi do tisoč evrov.
»To je res fenomen, kako se spreminjajo stvari, če lahko prideš na podelitev oskarjev v smokingu in športnih copatih. To je bilo pred leti še popolnoma nepredstavljivo. Tudi filozofija življenja se je zamenjala. Zdrav način življenja, telovadba, hrana so se prezrcalili tudi v modo. Športni copati so doživeli modno transformacijo, a vseeno so še vedno lahki in udobni, kot da bi hodil bos. Zato ni čudno, da so postali povsem akceptirana normalna obutev za vse priložnosti in jih imajo v svojih kolekcijah tudi najdražji in najbolj uveljavljeni modni dizajnerji. Podobno kot džins. Nekoč so ga nosili delavci, danes kavbojke s krznom ali posebnimi barvnimi odtenki in dodatki stanejo tudi 3000 evrov. Če ne bi bilo povpraševanja, ne bi bilo ponudbe,« pripoveduje o razlogih za prestižno večnost športnih copatov modna analitičarka Jožica Brodarič.
Copatni kriminal
Zaradi milijardnih marketinških vložkov v promocijo športne obutve se je njena cena v zadnjih letih občutno zvišala, ekskluzivne in unikatne različice določenih znamk pa so postale tudi stvar zbirateljstva in prestiža. S tem naj bi prišlo do dodatne družbene diferenciacije med mladežjo, ki je v ZDA kulminirala celo tako, da so mediji uvedli nov izraz, povezan s kriminalnimi dejanji, »sneakers crime«, saj se na straneh kronike pogosto najdejo primeri kraj in ropov kakšnih Jordanovih »zračnih« superg. Tudi zato na obutvene korporacije letijo očitki, da so s popolnoma poblaznelim marketingom in poveličevanjem statusnih simbolov, med katerimi so superge in zvezdniki, ki jih promovirajo, dosegli to, da superge določajo družbeno lestvico najstnikov.
Eden največjih borcev proti korporativni industriji izdelovalcev športnih copat in z njimi povezanim kriminalnim dejanjem je nekdanji košarkar NBA Stephon Marbury, ki je nekoč igral za ekipe Minnesota Timberwolves, New Jersey Nets, Phoenix Suns, New York Knicks, Boston Celtics, nato pa odšel na Kitajsko, kjer trenutno igra za Beijing Ducks. Marbury je v posmeh največjim proizvajalcem izdal lastno linijo športnih copatov, kot je zatrjeval, iz najboljših materialov, po pošteni ceni. Njegovi športni čevlji starbury so bili v maloprodaji na policah po 9,70 evra, zatrjeval pa je tudi, da bo s tem zmanjšal statusne razlike med mladostniki in kriminal, povezan s športnimi obuvali. No, Marbury je celo javno obtožil Nike in Michaela Jordana, da sta kriva, da otroci streljajo vrstnike zaradi superg. Svojo kolekcijo je promoviral s tem, da je narejena iz povsem enakih materialov, kot jih uporabljajo druge korporativne znamke. To je dokazoval s tem, da če prerežeš njegov čevelj za deset evrov po dolžini in ga primerjaš s tistim za 150 evrov, dobiš popolnoma enako stvar. Trenutno najpopularnejši košarkar na Kitajskem je proti Jordanu, Davidu Beckhamu, razširjeni družini Kardashian, Taylor Swift, Rihanni, Kevinu Durantu, Ronaldu, Messiju in več sto drugim zvezdnikom, ki promovirajo športno obutev najrazličnejših blagovnih znamk, pogorel, vendar je oktobra letos napovedal, da bo kmalu spet prišel na trg s kolekcijo desetevrskih športnih copat, ki se na ebayu iz prve propadle kolekcije prodajajo tudi za 45 evrov.
Moški za ceno ne sprašujejo
Da so športni copati hit tudi v Sloveniji, dokazuje to, da sta se pred kratkim pred eno najbolj trendovskih trgovin s športno obutvijo v Ljubljani ob objavi podatka, da v trgovino pride nekaj unikatnih modelov, že opolnoči zabarikadirala dva mladeniča in do jutranjega odprtja čakala, da si bosta kupila dotične superge omejene kolekcije. »Ko je Beckham nosil adidas, je bila popolna evforija. Tako kot zdaj air jordan, ki ga nove generacije spet spoznavajo. Pa ne za igranje košarke, ampak za na ulico, v šolo in disko. Ko se na televiziji po končani tekmi pojavi Ronaldo ali Neymar v kakšnih športnih copatih, imamo že naslednji dan tukaj mladino, ki hoče prav takšne. Ljudje zdaj za superge, kopije tistih iz konca osemdesetih, stojijo v vrstah, ker se izdelujejo le še omejene linije,« pravi Palamar Mosad, vodja prodaje čevljev pri Tomas Sportu, ki Slovence zalaga tudi z najbolj posebnimi edicijami športne obutve najrazličnejših znamk. Cene se gibljejo od 60 do 150 evrov, posebne edicije, kot so športni copati Kobeja Bryanta, so tudi dražje in presegajo 200 evrov. Najdražje so sicer Ronaldove kopačke, ki stanejo 350 evrov, a te ne spadajo med obutev, v kateri se hodi po vsakdanjih opravilih.
»Tudi čevlji, ki so narejeni v Angliji in ne na Kitajskem, dosegajo višje cene in se jih tudi posebej reklamira. Narejeni so pač iz boljših materialov, kar je za zbiratelje, ki iščejo posebne stvari, zelo mamljivo,« pravi Mosad, ki že od leta 1992 skrbi za nabavo in prodajo vseh vrst športne obutve. V Sloveniji se po njegovi oceni na leto proda več kot dva milijona parov športne obutve, od tega 60 odstotkov tiste iz modnih selekcij. Trenutno sta najbolj v trendu črna in bela barva. Zanimivo je tudi to, kot pravi Mosad, da se ženske večinoma odločajo za cenovne razrede do 150 evrov, medtem ko so moški bolj radodarni in jih cena niti ne zanima, tako da jim 220 evrov, kolikor stanejo prestižnejši kosi šminkerije, ni problem plačati. »Zelo vroča zadeva je tudi New Balance, ampak oni imajo izključno modni program. Gre za obnovljen tekaški čevelj iz osemdesetih, ki so ga obudili in na novo zdizajnirali. Postal je trendovski, čeprav so ga v Italiji nosili že pred desetimi leti,« o najnovejših modnih zapovedih med razkazovanjem razstavljenih zalog vsemogočih športnih copatov pravi Mosad in dodaja, da so v Sloveniji na voljo popolnoma enake kolekcije kot v Londonu, saj redno sledijo trendom in spremljajo, kaj nosijo zvezde, ter tudi na podlagi tega naročajo blago.
