Osnovni namen obiska ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja v Moskvi je bil prav zbližanje razlik med državama v zvezi s sirsko državljansko vojno. Triurni pogovori z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom so bili namenjeni predvsem pripravam petkovega tretjega kroga pogovorov velikih sil o Siriji, tokrat v New Yorku, kjer pričakujejo poenotena stališča protirežimske opozicije, izoblikovana prejšnji teden na srečanju večine uporniških skupin in organizacij v Riadu, ter dogovor o prihodnji vlogi Bašarja Al Asada. Njegov odhod z oblasti je opozicijski pogoj za tranzicijsko obdobje, medtem ko ga ruska stran še naprej vidi v njem, zahodne sile pa so glede tega zadnje čase nekoliko nejasne. Ob začetku izbruha vojne enotna zahteva po slovesu Al Asada ni več tako trdna, čeprav zanje še vedno predstavlja del problema in ne rešitve, a sprejemajo argument, da so poleg Kurdov sirske vladne sile edini resni nasprotnik Islamske države (IS) na sirskih tleh. Nekakšen časten umik Al Asada bi Moskvo zadovoljil, vendar le ob pragmatičnem pogoju, da ne izgubi svojega sedanjega vpliva v bodoči Siriji.
Kerry je pogovore z Lavrovom ocenil kot dobre, ko je med odmorom za trenutek skočil do trgovskega centra v bližini ameriškega veleposlaništva in pristal v množici, ki ga je želela za hip videti, in je novinarjem na vprašanje, kaj se bo zgodilo v New Yorku, kratko odvrnil, da se mora prej srečati s predsednikom (Putinom), in dodal: »To bo pomembno srečanje.«
Newyorško srečanje visi v zraku
Sinoči je ostalo še nejasno, ali so v moskovskih pogovorih razen omenjenega prepričanja, da skupaj lahko končajo sirsko vojno, dosegli kakšen napredek pri dogovarjanju, kako to narediti. Rusko zunanje ministrstvo je medtem objavilo sporočilo, v katerem se je pritožilo nad washingtonsko nepripravljenostjo, da z Moskvo celovito sodeluje v boju proti Islamski državi. Dodali so še, da morajo ZDA premisliti svojo politiko, po kateri »teroriste delijo na dobre in zle«. Poleg prihodnje vloge Al Asada je bila glavna tema včerajšnjega Kerryjevega obiska seznam udeležencev predvidenih newyorških pogajanj. Tega naj bi sestavil 34-članski sekretariat, ustanovljen na sestanku sirkih uporniških skupin in opozicijskih organizacij v Riadu, na katerem so sodelovale tudi nekatere oborožene skrajne islamske grupacije ki jih povezujejo z Al Kaido in tudi IS. Kdo je na njem, ni znano, Al Asad, ki se lahko pogaja samo prek Rusije, pa je javno nasprotoval kakršnemu koli reševanju konflikta z oboroženimi uporniki, ampak le s tako imenovano politično opozicijo.
Brez rusko-ameriškega dogovora o newyorškem sestanku ni verjetno, da bi se s prvim januarjem začela pogajanja med sirskim režimom in opozicijo v skladu s provizoričnim časovnim načrtom, dogovorjenim na Dunaju v začetku novembra. Med diplomati na sedežu svetovne organizacije, ki bi bila zadolžena za nadzor takojšnjega premirja ob začetku pogajanj, pa je zaokrožilo nekaj imen predstavnikov, ki naj bi v New York v petek prišli na čelu sirske opozicije. Med njimi sta Riad Hidžab, kratkotrajni sirski premier, preden se je leta 2012 pridružil nasprotnikom režima, in Ahmad Džarba, bivši vodja sirske nacionalne koalicije.
