Po večmesečnih pripravah ima evropska komisija zdaj pripravljen doslej najbolj kontroverzen načrt za večji nadzor evropskih zunanjih mejah. Če se v Evropo ne bi zgrinjalo na stotisoče beguncev, bi lahko trdili, da predlog komisije pomeni poglabljanje političnega projekta Evropske unije. Toda načrtovani prenos suverenosti na Bruselj je v danih razmerah mogoče razumeti tudi kot krčevito iskanje rešitve pred dokončnim propadom schengenskega režima.
Za zaščito meje bi lahko posredovali na lastno pest
Potem ko je letos evropske meje nezakonito prestopilo že 1,5 milijona ljudi, zaradi česar je pokleknil schengenski sistem, namerava Evropa svoje meje utrditi z novo posebno agencijo za njihov nadzor. To naj bi ustanovili z delnim preoblikovanjem že obstoječe agencije Frontex, ki nima lastnih stalnih enot, ampak je odvisna od prostovoljnih napotitev strokovnjakov in policistov iz držav članic. Med letošnjo begunsko krizo se je takšen način dela Frontexa izkazal za nezadostnega. Države članice so se namreč zadržano odzvale na pozive, naj v Grčijo in Italijo v okviru Frontexa napotijo dodatne strokovnjake, ki bi v posebnih sprejemnih centrih begunce identificirali, varnostno preverjali in izločevali upravičence do mednarodne zaščite, ki bi smeli upati na preselitev z dogovorjenim kvotnim sistemom. Po drugi strani so bile tudi države članice – predvsem Grčija – zadržane, da se s pozivom Frontexu za pomoč pri nadzoru meje odrečejo delu državne suverenosti.
Obe težavi skuša evropska komisija zdaj razbliniti z novo agencijo za nadzor meja. Ta bo namreč imela precej več pristojnosti, kot jih trenutno premore Frontex. Komisija predlaga, da bi morale vse članice za novo agencijo skupaj zagotoviti vsaj 1500 policistov, ki bi jih lahko v dveh ali treh dneh vpoklicali za zaščito zunanje meje posamezne članice EU. Napotitev tega rezervnega sestava bi smela komisija na predlog agencije v primeru izrednih razmer zaukazati tudi sama, četudi se država članica, kamor bi enote prišle, s tem ne bi strinjala. Napotitev enot bi lahko preprečile zgolj države članice, proti takšni odločitvi bi morala glasovati kvalificirana večina osemindvajseterice.
Prav ta predlagani prenos suverenosti – največji po monetarni uniji – utegne med državami članicami poskrbeti za največ burne razprave. Na polno podporo lahko komisija računa iz Nemčije in Francije. Tamkajšnja notranja ministra Thomas de Maiziere in Bernard Cazeneuve sta namreč pred dvema tednoma na komisijo naslovila pismo, v katerem sta podprla obsežnejše pristojnosti za Frontex in napotitve posebnih sil za hitro ukrepanje na mejah tudi v primeru, če države članice zanje ne bi zaprosile.
Države lahko pričakujejo pomoč tudi pri vračanju migrantov
Nova predlagana mejna agencija pa ne bo dejavnejša le na kopenskih mejah, za katere bo posebni analitski center agencije redno opravljal tudi »obremenitvene teste« učinkovitega nadzora. Za zaščito zunanjih morskih meja naj bi ustanovili obalno stražo, ki bo sestavljena iz vseh nacionalnih obalnih straž in pomorskih agencij. Pod evropskim dežnikom naj bi nacionalne obalne straže bolje sodelovale.
Prav tako bo nova agencija dejavnejša pri vračanju migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite, v njihove domovine oziroma države, od koder so vstopili v Evropsko unijo. Agencija bo lahko v države članice, ki bi se znašle pod velikim migracijskim pritiskom, po lastni presoji ali na zaprosilo članice napotila posebne enote za vračanje migrantov, znotraj agencije pa bo ustanovljen tudi poseben center za vračanje migrantov. Načrte evropske komisije morajo potrditi še evropski voditelji, ki se bodo na zadnjem zasedanju letos sešli v četrtek in petek.
