Predlog sprememb zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v prometno infrastrukturo je sicer še v medresorskem usklajevanju, iz parlamenta pa že prihajajo informacije, da ni koalicijsko usklajen. Zadržke ima predvsem DeSUS, kjer se sprašujejo, ali je infrastrukturni cent res edina možna rešitev. »Poleg tega nas skrbi, kako bo ta denar razporejen, saj vemo, da so železnice vreča brez dna,« pravi podpredsednik stranke DeSUS Tomaž Gantar. Sprašuje se, ali je pošteno, da bi dodatno finančno obremenili samo voznike, ne glede na to pa zagotavlja: »Če bomo dobili ustrezna zagotovila, da bo ta denar res namensko porabljen, in če bomo razčistili vse morebitne pomisleke, bomo predlog podprli. Presenetilo nas je, da minister v javnosti nastopa, kot bi bil predlog že povsem usklajen. Daleč od tega.«
Denarja za naložbe brez centa ni
»Pričakujem, da koalicijska podpora bo, v nasprotnem primeru se lahko poslovimo od izboljšav cestnega omrežja. Če ostanemo samo pri namenski dajatvi pri registraciji motornih vozil, bomo omejeni le na krpanje obstoječega omrežja, novih naložb pa ne bo,« pravi Gašperšič. Po njegovi zamisli bi vozniki že prihodnje leto začeli plačevati do tri cente več za liter goriva. Leta 2017 naj bi se v posebni infrastrukturni sklad stekalo največ šest bencinskih centov na vsak prodani liter goriva, po letu 2018 pa že do devet centov. »Če hočemo resnično izboljšati prometno infrastrukturo, je treba intenzivno vlagati v obstoječe omrežje in v gradnjo novih razvojnih osi. Ravno zaradi pomislekov o namenski porabi denarja pa ta predlog na vlado in v parlament pošiljamo skupaj z nacionalnim programom razvoja prometne infrastrukture, ki bo jasno opredeljeval cilje in projekte. Zraven bo še operativni program za šestletno obdobje, v katere projekte točno se bo vlagalo,« pravi Gašperšič, ki pričakuje, da bo zadeva zaživela sredi prihodnjega leta, saj mora še skozi parlamentarno proceduro.
Prispevek tudi za rabo elektrike
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi za investicijsko vzdrževanje državnih cest na letni ravni potrebovali 200 milijonov evrov in 150 milijonov evrov za železniško infrastrukturo. Koliko denarja bi se na letni ravni nabralo z infrastrukturnim prispevkom na bencinskih servisih, bo odvisno tudi od tega, kolikšen bo ta prispevek. To bo določala vlada, če bo predlog sprejet. Pri tem bi bil lahko prispevek na avtocestah kar dvakrat višji kot na bencinskih servisih drugod po državi, na bencinskih servisih tik ob državnih mejah pa ga zaradi konkurenčnosti morda sploh ne bi bilo. Vse to bo še predmet razprave.
Poleg bencinskega centa bi denar za infrastrukturo poskušali dobiti tudi pri dobavi električne energije. V predlogu zakona je namreč tudi to, da bi infrastrukturni prispevek zaračunavali pri porabi električne energije. Nekdanjemu prometnemu ministru Patricku Vlačiču se ideja o infrastrukturnem centu ne zdi slaba in jo podpira. Zadovoljen je tudi z razmišljanji o vlaganjih v železniško infrastrukturo, saj je v času svojega ministrovanja ustanovil sklad za železniško infrastrukturo. »Ko sem bil sam minister, sem bil ves čas deležen vprašanj, zakaj se vlaga samo v ceste in ne tudi v železnice, ki bi razbremenile cestni promet. Infrastrukturni sklad je dobra rešitev tudi zato, ker bo poslej povsem jasno, da je ta denar namenjen za prometno infrastrukturo in ga vlada tudi ob varčevalnih ukrepih ne bo mogla vzeti. Doslej se je namreč dogajalo prav to, da se je najprej rezalo pri naložbah,« spomni Vlačič.
