Med množico profesorjev, ki ob rednem delu svetujejo in pišejo študije, je nekaj takšnih, ki imajo odprt s.p. in podjetje (ali celo več teh). Razlogov za takšno vzporedno delovanje je več, od poslovnih do verjetnejših davčnih.
Pri najpodjetnejših in najbolj delavnih se namreč lahko hitro zgodi, da njihovi letni prihodki presežejo 50.000 evrov (25.000 evrov pred letom 2013), s tem pa se morajo obvezno vključiti v sistem DDV in začeti na svoje delo obračunavati 22-odstotni davek. Cena njihovih storitev se s tem v očeh naročnikov močno podraži, lahko pa stisnejo zobe in se zadovoljijo z nižjim izkupičkom. Le tako obdržijo korak s kolegi, ki niso zavezanci za DDV ali delajo po cenejših avtorskih pogodbah. Med večjimi zaslužkarji je bil tudi aktualni predsednik vlade Miro Cerar, ki je v preteklosti predaval vrtcem, šolam, združenjem in drugim javnim naročnikom. Zanje je pripravljal razna pravna mnenja in jim svetoval. Cerarjevi zaslužki so se običajno gibali med 50.000 in 70.000 evri na leto, velik del tega od poslov z javnimi subjekti.
Nedovoljeno izogibanjeplačilu davkov
Toda obstaja še ena, manj dovoljena pot, pri kateri profesorjem oziroma podjetnikom kljub preseganju praga obdavčitve ne bi bilo treba obračunati DDV. Lahko se odločijo, da bodo račune enostavno izdajali na različna podjetja, ob tem pa pri vsakem od njih prikazovali letne prihodke, ki nikoli ne bi presegli 50.000 evrov. Tako bi v primeru s.p. plačevali dodatno dohodnino od morebitnega dobička, na podoben način pa bi bili obdavčeni v d.o.o. Tam bi plačali 17-odstotni davek na dobiček, če bi si hoteli izplačali dividende, pa bi morali državi odtegniti dodatnih 25 odstotkov davščin. Pri tem bi zelo verjetno kršili davčno zakonodajo, saj se podjetniki na tak način ne smejo izogibati plačilu davčnih obveznosti oziroma morajo prijaviti skupni promet svojih podjetij.
Cerarjevi ne odgovarjajo na vprašanja
Da je deloval prek različnih svojih podjetij, je bila praksa tudi pri Cerarju, ki je zadnje dni tudi sam tarča kritik zaradi visokih postranskih zaslužkov. Po naših informacijah je Cerar v določenem obdobju za iste storitve izstavljal račune na različna podjetja. Zakaj in ali je zaradi tega plačal manj davkov, ni znano. Na Cerarjev kabinet smo že v četrtek minuli teden naslovili podrobna vprašanja o njegovem plačevanju davščin iz podjetniške dejavnosti, vendar nismo dobili odgovorov. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da Cerar nekaj mesecev ni bil zavezanec za DDV (to je tudi sam pred dnevi javno priznal), čeprav bi glede na ustvarjene prihodke moral biti.
Ključno je leto 2012, ko je Cerar poleti zaprl s.p., še pred tem pa odprl d.o.o., s katerim bi po lastnih navedbah razširil dejavnost. Čeprav je bil leto prej zaradi visokih prihodkov, ki za kar dvakrat presegajo prag obdavčitve, vključen v sistem DDV, podjetja ni prijavil. Vsaj ne takoj. Identifikacijsko številko za DDV je dobil šele konec leta 2012, v katerem je ustvaril okoli 31.600 evrov prihodkov. Dodatno je posloval tudi prek s.p. Še več vprašanj vzbuja leto 2013, ko so zvišali zakonski prag obdavčitve za DDV s 25.000 na 50.000 evrov. Cerarjev s.p. je v tistem letu imel slabih 40.000 evrov prihodkov, koliko dodatnih poslov je ustvaril še prek podjetja, pa ni znano, saj ga je malo pred koncem leta zaprl. Samo promet z javnimi naročniki je prinesel dodatnih skoraj 10.000 evrov.
Kot so nam dejali v Finančni upravi (Furs), se promet povezanih podjetij, ki opravljajo iste vrste storitve, sešteva in skupno obdavči. »Namen te določbe je preprečiti izogibanje DDV s tem, da bi vsaka od povezanih oseb opravila manj kot 50.000 evrov obdavčljivega prometa in bi tako lahko bile vse oproščene obračunavanja DDV,« so pojasnili. Nespoštovanje pravil lahko odkrijejo v naknadnem nadzoru. »Če davčni zavezanci – povezane osebe zaradi preseganja 50.000 evrov obdavčljivega prometa ne dajo zahtevka za namene DDV, se lahko kaznuje za prekršek tako pravna oseba kot tudi odgovorna oseba,« so dodali v Fursu.
