Kot je bilo želeno, je Grčija pred naslednjim zapadlim izplačilom Evropski centralni banki prihodnji teden dosegla dogovor o tretjem programu pomoči. »Končno, imamo beli dim. Dogovor je dosežen,« je s prispodobo volitev papeža sklenjeni sporazum pospremil visoki neimenovani grški uradnik. Odprtih naj bi ostalo zgolj še nekaj manjših vprašanj. Med njimi naj bi bilo 35 ukrepov, ki jih mora Grčija sprejeti še pred novim, verjetno 86 milijard evrov težkim nakazilom upnikov. Po besedah grškega finančnega ministra Evklida Cakalotosa so odprta še največ tri manjša vprašanja.
Po poročanju grškega časopisa Kathimerini bo morala Grčija nemudoma povišati davke za ladjarje in odpraviti davčne olajšave za kmete, med katerimi je zaradi nižjih davčnih stopenj tudi cenejše gorivo. Ob številnih reformah pokojninske in davčne politike naj bi v prihodnjih treh letih, ko bo potekal tretji program pomoči, še naprej veljal začasno uveden nepremičninski davek. Grčija bo morala okrepiti boj proti davčnim utajevalcem, prav tako naj bi postopoma odpravili davčne olajšave za prebivalce na egejskih otokih. Reformni program obsega še postopno odpravo predčasnega upokojevanja, obsežno privatizacijo državnih podjetij in liberalizacijo energetskega trga. Vsebina celega dogovora sicer še ni znana.
Danes dosežen dogovor Grčiji in nekaterim drugim državam članicam omogoča, da še pravi čas, pred 20. avgustom, ratificirajo doseženi dogovor. Takrat mora namreč Grčija Evropski centralni banki vrniti 3,2 milijarde evrov zapadlega dolga. Že jutri naj bi dogovor potrdila grška vlada, v petek naj bi ga blagoslovili finančni ministri evroskupine, nato pa bi sledile še ratifikacije v posameznih evropskih parlamentih, med drugim tudi v nemškem bundestagu.
