V Nemčiji so novembra registrirali rekordno število beguncev – 206.000, od tega slabo polovico iz Sirije, sledili pa so Afganistanci, Iračani in Iranci. Od začetka leta jih je v državo po podatkih zveznega urada za migracije in begunce vstopilo 965.000, po podatkih bavarske vlade pa že čez milijon. Prav razhajanje v podatkih je, poleg domnevno (pre)počasne obravnave azilnih prošenj, eden ključnih razlogov za hudo kri med zveznimi deželami in uradom. V razpravo se je vključil celo predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz in ministra za notranje zadeve Thomasa de Maiziereja okrcal, češ da razmer nima pod nadzorom. Uslužbenci urada so celo slišali, da so službe od ponedeljka do petka stvar preteklosti in da bi morali delati tudi ob koncih tedna.
Nove izkaznice
Na uradu imajo trenutno nerešenih kar 356.000 azilnih prošenj, pri čemer se iz meseca v mesec soočajo z več na novo vloženimi prošnjami, tudi takimi, kjer sploh ni jasno, od kod prosilci prihajajo. Slednje bo, kot vse kaže, postal vse večji problem – število novih prosilcev za azil, za katere ni jasno, od kod prihajajo, se je namreč v dveh mesecih več kot podvojilo na 1600, na letni ravni pa na skoraj 8000. Na notranjem ministrstvu se težav, ki jih ni mogoče v celoti naprtiti migracijskemu uradu, zavedajo. Tako so včeraj na vladi vendarle sprejeli že dolgo časa pričakovano zakonodajo, s katero bodo centralizirali azilne podatke, migranti pa bodo po novem dobili posebno izkaznico, da jim bodo lahko lažje »sledili«, brez izkaznice pa tudi ne bodo mogli koristiti različnih ugodnosti socialne države niti zaprositi za azil. V centralni bazi podatkov, ki bo po obdobju testiranja na voljo vsem pristojnim uradom po Nemčiji, kar naj bi pospešilo azilne postopke, pa tudi preprečilo težave z dvojno registracijo, bodo po novem tudi prstni odtisi, država, iz katere je migrant vstopil v Nemčijo, družinski podatki ter podatki o zdravstvenih pregledih, vključno s cepljenji.
Vse lokacije prve registracije bodo opremljene z napravami, ki omogočajo hitro preverjanje prstnih odtisov. Ker bodo dostop do baze podatkov omogočili širokemu spektru ustanov, tudi organom pregona, naj bi, kot pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, to pripomoglo tudi k odkrivanju morebitnih teroristov. Za tiste, ki bodo zaprosili za azil, bodo uradniki zbirali tudi podatke o doseženi izobrazbi in drugih kvalifikacijah, da bi jih tako lahko hitreje vključili na trg dela.
Zeleni so skeptični
Prav slednje je eno ključnih vprašanj, ob katerem si bo nemška politika morala naliti čistega vina. Medtem ko vse več strokovnjakov opozarja, da bodo begunci težko zaposljivi, ministrica za zaposlovanje Andrea Nahles računa, da bo prihodnje leto delo našlo najmanj 35 odstotkov vseh beguncev, ki iščejo zaposlitev in ki bodo prihodnje leto prejemniki nadomestila za brezposelnost II. Slednje bo na posameznika od 1. januarja dalje znašalo 404 evre, takih pa naj bi bilo med 300.000 in 350.000 beguncev. V stranki Zelenih, ki so vprašanje o zaposlitvenih možnostih beguncev tudi naslovili na ministrico, so dejali, da so te ocene v celoti utopične.
Strokovnjak za ekonomiko izobraževanja Ludger Wössmann je opozoril, da kar 65 odstotkov 18-letnikov iz Sirije ne dosega osnovne funkcionalne pismenosti, kot jo opredeljuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). To je ocenil na podlagi rezultatov mednarodnega ocenjevanja pismenosti Pisa, ki so na voljo tudi za Sirijo. Čeprav konkretni podatki o izobrazbeni ravni beguncev, ki se trenutno nahajajo v Nemčiji, še niso dosegljivi, Wössmann spominja, da podatki o izobrazbi beguncev z vojnih območij, ki so se v Nemčijo zatekali v prejšnjih letih, kažejo podobno slabo sliko – dve tretjini beguncev ni imelo poklicne izobrazbe. Le deset odstotkov jih ima akademski naziv.
