V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter v Evropski komisiji (EK) v svojih zadnjih gospodarskih napovedih predvidevajo, da bo gospodarska rast v EU v prihodnjih letih višja za med 0,1 in 0,3 odstotne točke, kot bi bila brez migracij. Sprva bo na gospodarstvo ugodno vplivala večja državna potrošnja; agregatno povpraševanje naj bi se v EU v prihodnjih dveh letih po ocenah OECD povečalo za med 0,1 in 0,2 odstotka BDP. EK sicer EU za prihodnji dve leti napoveduje 2- oziroma 2,1-odstotno rast BDP.
Minus v javnih financah odvisen od hitrosti integracije
Skrb za migrante in begunce države po ocenah OECD stane med 8000 in 12.000 evri v prvem letu. Nemčija predvideva, da jo bo financiranje oskrbe beguncev na vseh ravneh v prihodnjih dveh letih stalo dodatnih 0,5 odstotka BDP, Avstrija predvideva, da se bodo ti stroški prihodnje leto povečali z 0,15 na 0,3 odstotka BDP, na Švedskem računajo na dodatnih 0,9 odstotka BDP izdatkov za begunce. Evropska komisija je napovedala dodatnih 9,2 milijarde evrov za reševanje begunske krize do leta 2016, kar predstavlja 0,1 odstotka evropskega BDP. Dolgoročne študije sicer kažejo, da lahko begunci na javne finance posameznih držav negativno vplivajo vrsto let. V Avstraliji so na primer ugotovili, da humanitarni begunci povzročajo minus v javnih financah več kot deset let, medtem ko ekonomski migranti pozitivno prispevajo že prvo leto. V Kanadi negativni učinek beležijo le v prvih štirih letih, Švedska pa negativnih učinkov na javne finance ne zaznava. Slednje je sicer močno odvisno od hitrosti in uspešnosti integracije beguncev v trg dela.
Srednjeročno pa bodo migranti in begunci pozitivno vplivali tudi na trg dela. A v kolikšni meri, je, kot opozarjajo v Evropski komisiji, težko natančno oceniti, predvsem zaradi zelo nezanesljivih podatkov o številu beguncev, ki prihajajo v EU. Prva ocena EK sicer temelji na predvidevanju, da bo v letih 2015, 2016 in 2017 v EU prišlo okoli tri milijone beguncev (letos milijon, prihodnje leto 1,5 milijona in leta 2017 pol milijona), kar predstavlja 0,4 odstotka celotne populacije. Kako nehvaležno delo je napovedovanje ekonomskih učinkov večjih migracijskih tokov, pove dejstvo, da se je politika do migrantov v minulem mesecu dni že povsem spremenila. Povsem mogoče je tako, da bo prihodnje leto v EU prišlo bistveno manj beguncev, sploh pa ekonomskih migrantov, ki so jim države na Balkanu že praktično povsem zaprle poti do obljubljenih dežel.
Nemčija z 0,7-odstotnim plusom
V EK predvidevajo še, da bo do azila upravičena polovica prosilcev in da jih je tri četrtine v delovno aktivni starosti. To bi v prihodnjih dveh letih številko iskalcev zaposlitve povečalo za 0,3 odstotka na leto. BDP naj bi se ob upoštevanju višjih proračunskih izdatkov in domnevi, da imajo begunci enako raven izobrazbe in delovnih izkušenj kot domači delavci, zato v prihodnjih letih povečal za med 0,21 in 0,26 odstotka. Ob predpostavki, da begunci niso enako izobraženi in izkušeni kot domačini, bi bila gospodarska rast višja za okoli 0,17 odstotka. Ob tem moramo takoj opozoriti, da so pozitivni učinki odvisni od številnih dejavnikov in predpostavk in tudi od države do države. Ločeno oceno učinkov na gospodarstvo so sicer v EK pripravili zgolj za Nemčijo. Za Slovenijo ločenih ocen učinkov migrantov na gospodarsko rast niso pripravljali niti v Uradu za makroekonomske analize in razvoj, saj begunci Slovenijo za zdaj le prečkajo. Dodatni javnofinančni izdatki zaradi begunske krize pa so relativno omejeni in si jih država pokriva tudi iz evropskih sredstev.
Če se bodo napovedi EK uresničile, bo največ od tokratnega migracijskega vala imela Nemčija, kamor se v absolutnih številkah zateka tudi največ prosilcev za azil. Prihodnje leto bo država zabeležila za 0,4 odstotka višjo gospodarsko rast, do leta 2020 pa bo rast zaradi beguncev od siceršnje višja za 0,7 odstotne točke. Ob nižjih kvalifikacijah prihajajočih iskalcev zaposlitve bodo učinki na BDP nekoliko manjši, med 0,4 in 0,5 odstotka. Ob tem v EK predvidevajo, da bo v Nemčiji do konca leta 2017 azil dobilo okoli 1,5 milijona beguncev, kar predstavlja 1,1 odstotka današnje nemške populacije. Kljub visokim dodatnim javnofinančnim izdatkom za oskrbo beguncev bo Nemčija še naprej beležila strukturni proračunski presežek. Še posebno dodatne potrebe po socialnih in tržnih stanovanjih za begunce pa bodo še dodatno spodbudile gradbeništvo, ki že sicer brni na visokih obratih.
Pozitivni učinki beguncev na gospodarstvo bodo sicer v veliki meri odvisni od integracije slednjih na trg dela. Glede na dosedanje izkušnje nemških zaposlovalnih uradov in glede na dostopne podatke o izobrazbeni strukturi beguncev nemški delodajalci pričakujejo, da bodo begunci delo našli na manj kvalificiranih delovnih mestih.
