Vračanje »ekonomskih migrantov« že od začetka obsojeno na neuspeh

Potem ko je slovenska policija pred tremi tedni trdila, da zavrača vstop tujcem, za katere menijo, da ne prihajajo iz vojnih žarišč, so nam v minulih dneh večkrat zatrdili, da o vračanju migrantov presojajo na podlagi »individualnih postopkov«. Skupino 86 Maročanov, ki so bili na podlagi nacionalnosti nekaj tednov pridržani v Centru za tujce v Postojni, so medtem izpustili, saj jih niso mogli nikamor vrniti.

»Na formalno najavo vračanja skupine Maročanov Republiki Hrvaški je slednja konec novembra odgovorila negativno. Glede na dejstvo, da teh tujcev tudi v matično državo ni bilo mogoče vrniti, so prenehali razlogi za nastanitev in omejitev gibanja v Centru za tujce,« je razloge, zakaj se je število oseb v postojnskem centru v zadnjih dneh občutno znižalo, pojasnila predstavnica policije Vesna Drole. Dodala je, da so omenjene Maročane premestili v nastanitvene centre, kjer čakajo na nadaljevanje poti proti severu. Zanimivo je, da je bila skupina migrantov, ki so jih želeli vrniti, prvotno večja, a so po pojasnilih policije nekateri nato »ostali v migrantskem toku, saj ni bilo pričakovati, da bi jih lahko uspešno vračali«.

Poslati sporočilo

Raziskovalka Maja Ladić z Mirovnega inštituta pravi, da je bil epilog pridržanja skupine Maročanov jasen že od začetka. Hrvaška je že takoj dala vedeti, da jih ne bo sprejela, za prisilno vrnitev v Maroko pa bi morala imeti Slovenija s to državo sklenjen ustrezen sporazum – tega pa nima. »Ko smo pristojne na policiji spraševali o razlogih, zakaj je bila med vsemi Maročani, ki so potovali čez Slovenijo, zadržana samo ta skupina, jasnega odgovora nismo dobili. Dan za tem je denimo v Dobovo pripotovala druga, ki je bila že čez nekaj dni v Nemčiji. Med vrsticami so nam povedali, da želijo s tem poslati sporočilo vsem drugim ekonomskim migrantom.« Tudi Miha Nabergoj iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pravi, da so se pravila policije glede obravnave beguncev spreminjala in da praksa še zdaleč ni dosledna. »Omenjena skupina Maročanov je imela predvsem smolo. Bili so velika skupina in v Slovenijo so prispeli ravno v času, ko se je začelo ločevanje na podlagi državljanstva.«

Shizofrena pravila

Ko smo pred tremi tedni poizvedovali, na podlagi kakšnih kriterijev želijo omenjeno skupino Maročanov vrniti na Hrvaško, so na policiji vztrajali, da je ključni kriterij ugotavljanje državljanstva, ki kaže na to, ali posameznik prihaja iz vojnih žarišč. Pred nekaj dnevi pa smo ob vnovičnem povpraševanju prejeli drugačno pojasnilo, namreč, da migrantov ne obravnavajo na podlagi državljanstva, ampak da presojajo vsak primer posebej.

Na vprašanje, kako konkretno se lahko razlikujejo konkretna dejstva in okoliščine v primeru dveh Maročanov, so zapisali, da je lahko eden od njih »v svojem okolju preganjan zaradi katoliške vere ipd.«. Konkretnih primerov in razlogov niso želeli navesti, saj da gre za osebne podatke. A navedbe o individualni obravnavi preprosto ne držijo, opozarja Ladićeva. Skupina Maročanov v Centru za tujce je namreč imela skupinsko odločbo o nastanitvi.

Medtem ko na Mirovnem inštitutu opozarjajo na nesprejemljivost ločevanja migrantov na podlagi državljanstva, Nabergoj pojasnjuje, da se država lahko legitimno odloči, da bo skozi humanitarni koridor spuščala samo državljane določenih držav, drugi pa lahko v njej zaprosijo za azil. Za tiste, ki tega ne bi storili, se izvede postopek vračanja.

»Vprašanje pa je, kaj se zgodi potem. Če namreč Hrvaška ali katera druga država, kamor naj bi te ljudi vrnili, zavrne njihov sprejem, in če se tujec ne želi vrniti v domovino, veliko možnosti ne ostane. Pametne rešitve, kaj storiti v takšnih primerih, tako preprosto ni, s tem pa je, sploh v trenutnih razmerah, vprašljiva tudi sama vloga Centra za tujce.«