Banka Slovenije je v Kranj poslala zahtevo za dokapitalizacijo Gorenjske banke, ki mora po neuradnih informacijah do konca leta zbrati malo manj kot 15 milijonov evrov kapitala. V Gorenjski banki so včeraj molčali, v Banki Slovenije prav tako, saj posameznih primerov ne komentirajo.
Znesek dokapitalizacije je nizek v primerjavi z ocenami iz preteklosti. V obremenitvenih testih izračunani potencialni kapitalski primanjkljaj Gorenjske banke je bil še pred letom in pol 328 milijonov evrov. Konec februarja so v Banki Slovenije ocenili, da znaša po samosanaciji potencialni kapitalski primanjkljaj šestkrat manj, okoli 58 milijonov evrov.
Položaj precej boljši, kot so kazali obremenitveni testi
Vprašanje, zakaj Gorenjska banka potrebuje dokapitalizacijo, je aktualno že nekaj časa, saj je njena kapitalska ustreznost izredno visoka. Konec lanskega leta je imela Gorenjska banka ob približno 1,5 milijarde evrov bilančne vsote 187 milijonov evrov kapitala, količnik kapitalske ustreznosti je znašal skoraj 17 odstotkov. V enem letu ji je ob tem uspelo drastično znižati potencialni kapitalski primanjkljaj.
Ključna beseda pri tem je potencialni, saj so obremenitveni testi pokazali le primanjkljaj v primeru uresničitve negativnega makroekonomskega scenarija, ki se ob 2,6-odstotni gospodarski rasti več kot očitno ni uresničil. Rast je pomembno prispevala k izboljšanju kapitalskega položaja Gorenjske banke, dodatno pa sta k temu pripomogli tudi prodaja zaseženih nepremičnin in za več deset milijonov evrov delnic Petrola, Pivovarne Laško in Skupne pokojninske družbe ter dejavnost borznega posredništva. Znižali so tudi stroške poslovanja in s tem povečali absorpcijsko moč banke.
Kdo bo glasoval za dokapitalizacijo?
Banka Slovenije kljub izboljševanju kapitalskega položaja Gorenjske banke zahteva kapitalsko injekcijo. A preden lahko Gorenjska banka okrepi svoj kapital s slabimi 15 milijoni evrov, morajo z ustrezno večino to potrditi delničarji. Med njimi je po podatkih spletne strani Gorenjske banke s 44-odstotnim lastniškim deležem daleč največja Sava, ki je trenutno v postopku prisilne poravnave. Vprašanje, ki se poraja, je, kaj se lahko zgodi, če Sava kot največja lastnica Gorenjske banke pristane v stečaju. S tem bi lahko ostala brez dovoljenja za kvalificirani lastniški delež v banki in posledično ne bi imela več glasovalnih pravic. »Delničarji morajo izpolnjevati v zakonu o bančništvu določeno merilo finančne trdnosti. Delničar, ki je v stečaju, bi težko dokazal izpolnjevanje tega merila,« potrjujejo v Banki Slovenije.
Stečaj Save, katere največji lastnik je država, ni tako nemogoč – do njega lahko pride, če upniki, med njimi tudi Družba za upravljanje terjatev bank (prav tako v lasti države), ne bi podprli finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Je dokapitalizacija lahko ogrožena, če Sava izgubi glasovalne pravice? V tem primeru bi imela glavno besedo pri dokapitalizaciji in še čem Abanka, ki obvladuje 10,6-odstotni delež Gorenjske banke. Pomembno vlogo bi imeli tudi banka Sparkasse in Banka Koper, ki bi se jima sorazmerno povečal vpliv v kranjski banki. Bi te banke pristale na dokapitalizacijo, po kateri bi se njihovi deleži in njihov vpliv ustrezno zmanjšali? Drugo vprašanje pa je, ali bi Banka Slovenije dopustila, da banke, ki so lastnice Gorenjske banke, odločajo o usodi svoje konkurentke.
