Na prvi pogled volilcem všečna poteza v resnici ne bo prinesla velikih sprememb. Zdi se, da minister Dušan Mramor z matematičnimi izračuni poskuša najti predvsem rešitve, ki so navzven videti lepo, v resnici pa skuša delati tako, da se mu vsaka sprememba čim manj pozna v proračunu. Koristi ima od njegovih rešitev le redko kdo. Srednjega razreda sploh nimamo in s to davčno spremembo tudi ne bo nastal. Davčna reforma mora biti celovita in ne parcialna, saj bo le tako dobila širšo podporo.
Trije uradniki niso dovolj, davki so javna stvar. To je le nekaj komentarjev sogovornikov iz gospodarstva na račun odločitve o spremembi dohodninske lestvice, ki jo je vlada sprejela ta konec tedna. Po hitrem postopku se je namreč odločila za dve leti nekoliko dvigniti mejo med drugim in tretjim dohodninskim razredom (sprememba zajema le dva odstotka davčnih zavezancev) in ohraniti najvišjo, 50-odstotno obdavčitev prihodkov najbogatejših.
Koalicijski partnerji nezadovoljni
Minister za finance Dušan Mramor je najnovejši predlog davčnih sprememb prinesel na petkovo sejo vlade, torej le nekaj dni po tem, ko je zaradi številnih kritik umaknil mini davčno reformo, s katero je tudi v prvo močno razočaral gospodarstvo, pa tudi sindikate. Čeprav je prve predloge, kot je poudarjal, pripravil prav na zahtevo gospodarstvenikov, ki si želijo takšnih davčnih sprememb, ki bi prinesle večjo konkurenčnost, se to ni zgodilo. Javne finance je »prestrukturiral«, vzel je na eni strani, da bi lahko dal na drugo. Tako je tudi z najnovejšim predlogom – javnofinančnih učinkov namreč ne bo, gre le za prerazporeditev davčnih bremen med zavezanci z nevtralnim učinkom na državni proračun.
Po naših informacijah je Mramor z najnovejšo potezo v petek vznejevoljil vse tri koalicijske stranke. Z njegovimi predlogi so bile namreč seznanjene tik pred sejo vlade, zmotilo jih je značilno Mramorjevo soliranje in pomanjkanje komunikacije s koalicijskimi partnerji. Petkovo sejo vlade so tako prekinili in sklep potem sprejeli v soboto na dopisni seji.
Kaj pravi na aktualni poseg v dohodninsko lestvico gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je gospodarstvenikom vseskozi obljubljal razbremenitve v smeri večje konkurenčnosti, po več kot letu dni Cerarjeve vlade pa se v zvezi s tem ni zgodilo prav nič, nismo izvedeli. Počivalšek se nam med koncem tedna namreč na prošnjo za komentar ni odzval. So pa zato nekoliko zgovornejši v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Rešitve, ki bi šle v smer večje kupne moči, so dobrodošle, vendar so znova parcialne. Zdijo se tudi rokohitrske. Mar ni minister dejal, da se bo o novih rešitvah pogovarjal s predstavniki gospodarstva? Slovenija potrebuje uravnotežen predlog, ki bo razbremenil gospodarstvo, povečal kupno moč in hkrati zmanjšal visok delež javne porabe v BDP. Zato je predlog najmanj parcialen. Verjetno pa bi bilo modro razmisliti o več razredih z bistveno enakomernejšo porazdelitvijo pragov med razredi,« meni Goran Novković iz GZS.
Marjan Batagelj, prvi mož Postojnske jame in Kluba slovenskih podjetnikov, je nad najnovejšo potezo ministra za finance presenečen. »Sploh ne bom komentiral. Mi podjetniki se bomo zdaj raje lepo posvetili svojemu delu, seveda pa bomo preučili vsak predlog vlade. Še bolj pa bi bili veseli, če bi nas kdo povabil k sodelovanju, ko bodo nastajali predlogi davčnih sprememb,« pravi Batagelj.
Razbremenitev gospodarstva nekoč menda bo
Vlada sicer priznava, da je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo in davki na kapital) razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Zato so dohodninske spremembe, ki naj bi jih parlament sprejemal po nujnem postopku, veljati pa bodo začele z začetkom prihodnjega leta, začasni ukrep. Vlada naj bi namreč v sodelovanju s socialnimi partnerji in glede na javnofinančne možnosti pripravila »nadaljnje davčne spremembe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«.
Predsednik vlade Miro Cerar je tako včeraj ob prihodu na vrh EU in Turčije v Bruslju ocenil, da dohodninske spremembe, ki so jih sprejeli v soboto, prinašajo razbremenitev srednjega sloja na tej dohodninski ravni in tudi prispevek k zmanjšanju stroškov dela. Ključne spremembe na področju davkov in gospodarske politike pa še sledijo, verjetno v prihodnjem letu, je napovedal.
